Background. Endometriosis is an estrogen dependent disease that affects 5 − 20 % of women of reproductive age. Course of the disease is progressive and leads to a variety of symptoms that range from ...pain complaints to infertility. Some symptoms depend on the location of the break out. The most frequent symptoms are dysmenorrhea, dyspareunia, chronic pelvic pain and infertility. Endometriosis is also found in asymptomatic women. Clinical signs and symptoms with extrapelvic endometriosis are based on the involved organ system. Dysmenorhea may progress and begin prior to the onset of menses or become chronic and be noted throughout most of the menstrual cycle. Pain during menstrual cycle is estimated on 60–80 % of women with endometriosis. Dyspareunia is estimated on 25–50 % of women with endometriosis. It is frequently associated with rectovaginal and uterosacral ligament disease. It was established that advanced endometriosis is more frequently related to dysmenorrhea and deep dyspareunia in comparison with early disease. Chronic pelvic pain is defined as the pain that lasts 6 months and is not cyclic. In women being evaluated for pelvic pain, the diagnosis of endometriosis is made in 40–60 %, especially when it comes to deep infiltrative endometriosis. Infertility can be the only presenting symptom. The incidence of infertility in women with endometriosis is hard to establish. Some women with mild endometriosis are able to conceive, however this mild endometriosis can cause infertility. There is estimation that 20–30 % of women with endometriosis are infertile. Conclusions. Medical history is very important in recognizing the disease. Endometriosis does not threaten life but is associated with significant morbidity of women. It has a major impact on women’s health and life quality and represents a significant public health issue. Because the clinical signs and symptoms are complex and there is sometimes lack of the association between the stage of the disease and intensivity of symptoms, the disease can be diagnosed too late.
Prikaz primera najstnice s pljučno embolijo Ribič Senica, Tjaša; Ilovar, Saša; Zupan, Andraž ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
02/2023, Letnik:
92, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pljučna embolija je v otroškem in najstniškem obdobju zelo redka bolezen. Zaradi raznolike klinične slike se diagnoza pogosto postavi pozno ali pa se spregleda. Za razliko od odraslih, pri katerih so ...Wellsova merila in genevski točkovnik v precejšnjo pomoč pri postavitvi suma na pljučno embolijo, se pri otrocih in mladostnikih tovrstni točkovniki doslej niso izkazali za dovolj zanesljive. Pomembno je, da se pljučno embolijo vključi med diferencialne diagnoze pri otroku ali mladostniku z dispnejo, tahipnejo, tahikardijo, bolečino v prsnem košu in kašljem. Ob tem moramo biti še posebej pozorni, ali so v anamnezi prisotni dejavniki tveganja za venske trombembolizme. Ti so pri različnih starostnih skupinah različni, vedno bolj poznani in nam lahko pomagajo, da na pljučno embolijo prej pomislimo.Prispevek bo predstavil klinični primer 17-letnega dekleta s pljučno embolijo, pri katerem je bila diagnoza pljučne embolije postavljena kasno, čeprav je imela jasen sprožilni dejavnik – jemanje hormonske kontracepcije. Želimo namreč opozoriti na tovrstno patologijo pri najstnicah, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo, in povečati zavedanje zdravnikov pri obravnavi te bolezni.
Izhodišče: Pri osebah s kronično razširjeno bolečino je pogosto prisotna depresivna simptomatika, ki lahko še dodatno poslabša kakovost njihovega življenja. Namen raziskave je bil preučiti strah pred ...gibanjem, pripravljenost na doživljanje bolečine in vključenost v dejavnosti glede na prisotnost depresivne simptomatike.Metode: V raziskavo je bilo vključenih 215 oseb, ki so bile med oktobrom 2016 in aprilom 2018 pregledane v ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino na URI – Soča. V okviru pregleda so reševale Beckov vprašalnik depresivnosti (BDI-II), Lestvico strahu pred gibanjem Tampa (TSK) in Vprašalnik sprejemanja kronične bolečine (CPAQ).Rezultati: Multivariatna analiza variance je pokazala, da se osebe s kronično bolečino in depresivno simptomatiko razlikujejo od tistih brez depresije v strahu pred gibanjem, v pripravljenosti na doživljanje bolečine in vključenosti v dejavnosti. Pri depresivnih osebah je bil strah pred gibanjem večji, pripravljenost na doživljanje bolečine in vključenost v dejavnosti pa manjša kot pri osebah brez depresije. Zaključek: Zaradi pogostosti depresivne simptomatike pri osebah s kronično bolečino ter njenim vplivom na več področij delovanja je ustrezna obravnava razpoloženjskih težav ključnega pomena.
Izhodišče: Raztrganje rotacijske manšete (RM) je med najpogostejšimi vzroki za artroskopsko operacijo rame (AOR). Bistveno za uspešno okrevanje je gibanje uda, ki je odvisno od dobro nadzorovane ...pooperacijske bolečine (PB). Preverjali smo učinkovitost medskalenske blokade brahialnega pleteža (angl. Interscalene Brachial Plexus Block, ISB) pri lajšanju PB v domačem okolju predvsem med gibanjem. Raziskava nas bo opozorila na pomanjkljivosti metode ter morebitno potrebo po prilagoditvi zdravljenja bolečine po operaciji. Metode: Retrospektivno smo analizirali dokumentacijo 150 bolnikov po artroskopski rekonstrukciji RM. Z ultrazvočno vodeno ISB so prejeli 12–30 mL levobupivakaina z deksametazonom. Stopnjo PB so ocenjevali z vizualno analogno lestvico (VAS). Preučili smo demografske in klinične značilnosti bolnikov, trajanje ISB ter porabo protibolečinskih zdravil. Primerjali smo vrednosti VAS v mirovanju in med gibanjem do 90 ur po operaciji ter s tem ocenili vpliv gibanja na stopnjo PB. Zanimalo nas je tudi zadovoljstvo bolnikov s posegom. Pri primerjavi vrednosti VAS med opisnimi spremenljivkami smo uporabili Wilcoxonov test vsote rangov. Pri analizi meritev pri istem bolniku smo uporabili dvosmerno analizo varianc (ANOVA) za ponovljene meritve. Za mejo statistične značilnosti smo upoštevali p < 0,05.Rezultati: ISB je v povprečju trajala 24–36 ur. Skupno so bolniki v prvih treh dneh po operaciji, tj. pooperacijskih dneh (POD), potrebovali 77 dodatnih odmerkov opioidnih in 104 dodatnih odmerkov neopioidnih analgetikov. Mediana vrednost VAS zgodnje PB je bila tako v mirovanju kot med gibanjem 0. PB je bila na prvi POD med gibanjem 0,5 in v mirovanju 1, na drugi POD 2 in 3, na tretji POD 2 in 2. Med PB v mirovanju in med gibanjem nismo ugotovili značilnih razlik (p > 0,05; ANOVA za ponovljene meritve). Bolniki so počutje med operacijo, na oddelku in doma največkrat označili kot sproščeno.Zaključek: ISB je učinkovita pri lajšanju PB po artroskopski rekonstrukciji RM zunaj bolnišnice in zagotavlja več kot 24-urno analgezijo. Predpisano protibolečinsko zdravljenje zadostuje pri nadzoru PB. Vrednosti VAS so zadovoljive in med gibanjem primerljive z ocenami v mirovanju. ISB je zanesljiva in učinkovita, bolniki so zadovoljni, zato ocenjujemo, da je najprimernejša metoda pri artroskopski operaciji rame (AOR) in po njej.
Izhodišče: Smernice za obravnavo nespecifične bolečine v križu odsvetujejo rentgensko slikanje skeleta v prvih 4–6 tednih trajanja bolečine. Preobremenjenost radioloških oddelkov z neustrezno ...indiciranim slikanjem je spodbudila uvedbo konzultacije pri radiologu. V Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) smo jo uvedli januarja 2013. Ponudili smo jo vsem bolnikom v starosti od 25 do 45 let, napotenim na rentgensko slikanje (rtg) hrbtenice.Metoda: Preverili smo število vseh slikanj hrbtenice v ZDL pri bolnikih med 25. in 45. letom starosti v letih 2011–2018. Primerjali smo število preiskav na leto v ZDL z dvema zunajbolnišničnima radiološkima oddelkoma v Sloveniji. Storitev konzultacije smo ocenili z vprašalnikom o neželenih dogodkih in smiselnosti storitve, ki smo ga v začetku leta 2016 poslali vsem obravnavanim bolnikom (N = 497) in njihovim napotnim zdravnikom (N = 134).Rezultati: Po uvedbi konzultacije število napotitev na rtg hrbtenice v ZDL upada. Na vprašalnik je odgovorilo 149 (30 %) bolnikov in 65 (48 %) zdravnikov. Večina (95,8 %) napotnih zdravnikov meni, da odlog ali odstop od slikanja ni povzročil zamude v diagnostičnem ali terapevtskem postopku. Prav tako jih večina (95,9 %) meni, da je taka obravnava smiselna. Bolniki so ocenili informacije kot razumljive (97,1 %), koristne (89,7 %) in nekaj novega (72,8 %).Zaključek: Konzultacija pri radiologu lahko zmanjša število nepotrebnih napotitev na rtg diagnosticiranje. Je enostavna, legitimna, strokovno upravičena, neškodljiva ter glede na ceno ugodna storitev, ki omogoča oseben prenos strokovnih izkušenj in specifičnega radiološkega znanja neposredno na bolnika. S tako radiološko prakso lahko prispevamo h krepitvi preventivnih ukrepov na primarni ravni.
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi ...socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Background. Depression, anxiety and chronic pain are frequent co-occurrent disorders. Patients with these mental disorders experience more intense pain that lasts for a longer time.
Method. ...Questionnaire with 228 variables was applied to 109 randomly chosen patients that were treated at an outpatient clinic for treatment of chronic pain of the University Clinical Centre Ljubljana from March to June 2013. 87 patients responded to the questionnaire (79.8%). Location of pain considering diagnosis was the criterion in the discriminant analysis (soft tissue disorders; headache; symptoms not elsewhere classified; back pain) and following summative scores as predictors: level of depression and anxiety (The Zung Self-Rating Depression/Anxiety Scale), evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations.
Results. Average age of participants was M = 52.7 years (SD 13.9), with 70.9% female, 29.1% male participants. 63% of respondents achieved clinically important level of depression and 54% clinically important level of anxiety. On univariate level, the highest level of depression and anxiety was found for back pain and the lowest for headache. No significant difference was found in evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations regarding location of pain. Self-evaluation of depression has, in the framework of discriminant analysis, the largest weight for prediction of differentiation between different locations of pain.
Conclusion. Different locations of pain have different connections with mood levels. The results of research on a preliminary level indicate the need to consider mental experience in the treatment of chronic pain
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Metoda. Vprašalnike z 228 spremenljivkami smo aplicirali na 109 naključno izbranih bolnikov, ki so se zdravili v Ambulanti za zdravljenje bolečine Kliničnega centra Ljubljana od marca do junija 2013. 87 bolnikov je izpolnilo vprašalnik (79,8 %). V diskriminantni analizi je bil kriterij lokacija bolečine glede na diagnozo (motnja mehkih tkiv; glavobol in živčni pleteži; nespecifični simptomi; bolezni hrbta), kot prediktorji pa seštevne vrednosti depresivnosti (Zungova samoocenjevalna lestvica depresivnosti), anksioznosti (Zungova samoocenjevalna lestvica anksioznosti), evalvacije bolečine in zaznave lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine.
Rezultati. Povprečna starost udeležencev je bila 52,7 leta (SD 13,9), 70,9 % žensk in 29,1 % moških. 63 % jih je doseglo klinično pomembno raven depresivnosti in 54 % klinično pomembno raven anksioznosti. Na univariatni ravni smo ugotavljali najvišjo raven depresivnosti in anksioznosti pri lokaciji bolečine v hrbtu, najnižjo pri glavobolu. Med prediktorji diskriminantne analize ima za napoved razlikovanja med bolečinskimi lokacijami izrazito največjo težo samoocena depresivnosti. Gre za zelo visoko korelacijo (0,93). Raven depresivnosti v naturalističnem vzorcu protibolečinske ambulante najbolje napoveduje lokacijo/diagnozo bolečine. Če so udeleženci ocenjevali raven svoje depresivnosti kot visoko, so sodili v skupino z diagnozo bolečine v hrbtu. Udeleženci z diagnozo bolečine v hrbtu tudi v pomembno večjem številu še vedno prebolevajo resne stresorje iz preteklega leta kot udeleženci z drugimi lokacijami bolečine. Udeleženci z lokacijo bolečine glavobol se glede raziskovanih spremenljivk (depresivnost, anksioznost, evalvacija bolečine, zaznava lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine) najbolj razlikujejo od udeležencev z drugimi tremi lokacijami bolečine; najbolj so si podobni udeleženci z lokacijo mehkih tkiv in diagnozo nespecifičnih simptomov. Udeleženci pa se glede na lokacijo bolečine niso razlikovali med seboj glede tega, kako škodljivo doživljajo bolečino in kako prizadete se počutijo zaradi bolečine v svojih socialnih odnosih.
Zaključek. Različne lokacije bolečine se na različen način povezujejo z različno ravnijo razpoloženja. V raziskovanem vzorcu je ocena ravni lastne depresivnosti ekskluzivni napovedovalec lokacije bolečine. Rezultati raziskave na preliminarni ravni kažejo potrebo po upoštevanju duševnega doživljanja pri obravnavi bolnikov s kronično bolečino
Health-related absenteeism impacts individuals, companies, and society. Its consequences are reflected in the cost of benefits, substitutes, and reduced productivity. Research shows that ...musculoskeletal disorders (MSDs) are the most common work-related health problem reported by hospital staff. This study determines the groups at the Ljubljana University Medical Centre that are most susceptible to MSDs, especially low back pain.
Using data from the Health Data Centre of the Slovenian National Public Health Institute and the medical centre, this cross-sectional study analysed absenteeism among medical centre employees. The correlation between MSD / low-back pain risk factors and incidence was determined using logistic regression. An odds ratio was calculated to determine the probability of MSDs, most especially low back pain via sex, age, occupation, and education.
Sick leave at the medical centre is higher than 5%, exceeding the Slovenian healthcare sector average. MSDs, as the main reason for absence, is significantly more frequent in women, non-medical staff, and employees with a maximum secondary school education. Among the MSDs, low back pain predominates as a reason for absence and is most frequent among nurses, midwives, and employees of 20 to 44.9 years old.
This study offers insight into the health status of medical centre employees. The high percentage of sick leave is mainly due to musculoskeletal disorders, including low back pain. This is an important basis for further monitoring and analysis of sick leave indicators and for planning systematic and continuous workplace health-promoting measures to manage ergonomic risk factors and reduce health-related absenteeism.
Uvod: Bolečina v lumbalnem predelu predstavlja pogosto zdravstveno težavo med zdravstvenim osebjem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se bolečine v križu pojavljajo pri zdravstvenem ...osebju, in sicer v povezavi z izbranimi dejavniki tveganja.
Metode: Raziskava temelji na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa o bolečini v križu, ki ga je izpolnilo 89 zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice in domu upokojencev na področju Gorenjske. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili test χ2 in enofaktorsko analizo variance.
Rezultati: Bolečina v križu se pri 40,4 % zdravstvenega osebja pojavlja večkrat na mesec, najpogosteje pri bolničarjih (p = 0,001) in zaposlenih na negovalnem oddelku (p = 0,006). Povprečno traja manj kot en teden (43,8 %). Dejavnik, ki je z njo najbolj povezan, je dvigovanje in prenašanje bremen (x = 4,5). Glede izobraževanj s področja bolečine v križu in pravilnega dvigovanja bremen obstajajo statistično značilne razlike med poklicnimi skupinami (p < 0,010).
Diskusija in zaključek: Z bolečino so najbolj povezani dejavniki, ki nastanejo zaradi neposrednega fizičnega dela s pacientom. Potrebna so nadaljnja raziskovanja na reprezentativnih vzorcih, treba bi bilo izvesti tudi izobraževanja za zaposlene in uvesti nove pripomočke, ki bi jih zdravstveno osebje uporabljalo pri svojem delu s pacientom.
Uvod: Prilagajanje je ključni dejavnik za uspešno soočenje posameznika s spremembami v svojem notranjem in zunanjem okolju. Z aktivnostmi zdravstvene nege medicinske sestre pomagajo zagotoviti ...potrebne vire za uspešnejši proces prilagajanja. Avtorji v prispevku razpravljajo, ali bi teoretični model prilagoditve Calliste Roy ustrezal pri obravnavi in zdravstveni negi v enoti za zdravljenje bolečine.Metode: Uporabljena je triangulacija metod pregleda literature in kvalitativne metode z raziskovalno tehniko kritičnega dogodka. Pregled literature je bil narejen v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi COBIB.SI in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL). Pridobljenih je bilo 165 zadetkov in uporabljenih 34 znanstvenih člankov ter 7 monografij. Kriteriji izbora so bili primarni viri Calliste Roy, dostopnost, relevantnost, kritična ponazoritev teoretičnega modela. Tehnika kritičnega dogodka v treh fazah opiše incident, ga analizira ter poda možne izide. Rezultati: Adaptacijski model Calliste Roy je aplikativen, uporaben in v sedanji situaciji se dobro dopolnjuje s štirinajstimi temeljnimi življenjskimi aktivnostmi po Virginie Henderson. Model daje možnost ocene tako fizičnega kot psihosocialnega stanja. Najpomembnejše prepoznane intervencije medicinske sestre, ki pripomorejo k prilagoditvenemu procesu pacienta, so psihosocialna podpora, učenje in svetovanje. Diskusija in zaključek: Prednost obravnave pacienta z rakom in bolečino po izbranem modelu zdravstvene nege je v možnosti ocene stanja po vseh štirih ravneh prilagajanja in v prikazu načrta zdravstvene nege. Pokazalo se je kot pozitivno, da medicinska sestra lahko s psihosocialno podporo in informiranjem vpliva na kakovost življenja pacienta. Pacient in družina se soočata s kronično boleznijo, načinom življenja in pomenom poznavanja ter nadzorovanja bolečine.
PDF
