Izhodišče: Raziskovalno delo je temeljni element medicine, ker omogoča prenos znanstvenih dosežkov v vsakdanjo klinično prakso. Namen članka je predstaviti organizacijo raziskovalnega dela v ...slovenskih splošnih bolnišnicah. Posebej nas je zanimalo vprašanje, ali se glede strukture zaposlenih zdravnikov (delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi) splošne bolnišnice razlikujejo od obeh univerzitetnih kliničnih centrov.Metode: Podatke smo pridobili z neeksperimentalno-kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Uvodni del smo oblikovali na podlagi dejstev, raziskovalni del pa s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga v drugi polovici septembra 2017 poslali desetim splošnim bolnišnicam.Rezultati: V slovenskih splošnih bolnišnicah je bilo konec oktobra 2017 zaposlenih 866 specialistov in 568 drugih zdravnikov. 8,6 % zdravnikov je imelo znanstveni naslov magister oz. doktor znanosti, 1,1 % jih je imelo učiteljski naziv. Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov glede na strokovni, znanstveni in pedagoški naziv pokaže statistično pomembne razlike med obema univerzitetnima bolnišnicama na eni strani in splošnimi bolnišnicami: χ2 = 336.62, p < 0.0001.Zaključek: Večina bolnišnic je imela v svoji strukturi organiziran raziskovalni oddelek. V primerjavi z univerzitetnima kliničnima centroma je delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi v slovenskih splošnih bolnišnicah izrazito nižji. Z razvojem informacijske tehnologije, boljšo tehnično opremljenostjo splošnih bolnišnic in predvsem zaradi motiviranosti mladih zdravnikov za raziskovalno delo lahko upravičeno pričakujemo, da se bo razkorak med splošnimi in univerzitetnimi bolnišnicami postopoma zmanjševal.
Akademska klinična medicina je gibalo razvoja medicinske znanosti in stroke v vsakem sistemu zdravstvenega varstva. To področje medicine v Sloveniji terja boljšo zakonsko ureditev. Prispevek ...predstavlja stanje na tem področju v Sloveniji in razlog za to, da tako stanje vztraja, ter posledice, ki bodo nastale, če se stanje ne bo spremenilo. Uvodnik zaključujemo s pozivom slovenski stroki in politiki k reševanju tega problema.
Well-being is one of the most important factors in whether nurses decide to remain in the nursing profession. This study aims to examine well-being and satisfaction among nurses working in Slovenian ...hospitals and to identify the related demographic factors.
This descriptive cross-sectional study uses standardised instruments. The sample included 640 nurses working in Slovenian hospitals. The difference between individual variables were analysed using the Mann-Whitney and Kruskal-Wallis tests.
Nurses self-assessed their satisfaction and well-being as moderate. Forty-seven per cent of nurses were satisfied with their job, 49% assessed their psychological well-being as good, 52% were often exposed to stress at the workplace and 30% were always exposed to stress at the workplace. Levels of job satisfaction (p=0.031), psychological well-being (p=0.029) and subjective well-being (p=0.014) were found to differ significantly according to level of education, while levels of job satisfaction (p=0.005), life satisfaction (p<0.001), psychological well-being (p<0.001) and subjective well-being (p<0.001) were also found to differ according to years of nursing service and from hospital to hospital (p<0.001).
The key finding of the study is that nurses are moderately satisfied with their work and life and that they display moderate levels of psychological and subjective well-being. Hospitals can be successful and achieve the goals of the organisation if their employees are satisfied with work and enjoy good levels of well-being. Hospital management have to recognise the importance of ensuring that nurses and other employees are satisfied and healthy.
Cilj poslovanja bolnišnic, ki so organizirane kot javni zavodi, ni ustvarjanje dobička, ampak izvajanje dejavnosti, za katero so bile ustanovljene. Z izpeljavo tega načela lahko predpostavimo, da ...bodo bolnišnice stremele k doseganju minimalnega presežka prihodkov nad odhodki, in sicer ne glede na višino sredstev, ki jih prejmejo. Akutna bolnišnična obravnava se plačuje po sistemu skupin primerljivih primerov (SPP). V sistemu SPP zaradi zgodovinskega toka dogodkov bolnišnice prejemajo različno visoka sredstva za enake opravljene storitve, kar lahko vpliva na uspešnost njihovega poslovanja. Izbrani vzorec zajema 15 bolnišnic, ki so organizirane kot javni zdravstveni zavodi in izvajajo zdravstveno dejavnost le na sekundarni ravni. Obstaja povezava med višino cene uteži, ki jo posamezni izvajalec prejme po sistemu SPP, in presežkom prihodkov nad odhodki posameznega izvajalca (Spearmanov rho = 0,52, p=0,000). Zanimivo pa je dejstvo, da je ob upoštevanju enotne cene uteži in prilagoditvi izkazov nanjo poslovanje bolnišnic bolj neenakomerno kot ob različnih cenah uteži, standardni odklon presežka prihodkov pa se poveča za 59 %. Glede na navedeno je treba razmisliti o dokončnem poenotenju cen uteži v slovenskih bolnišnicah.
The aim of hospitals organised as public institutes, is not to make profit, but to perform the activities for which they were established. By the derivation of this principle, we may assume that hospitals will seek to achieve a minimum surplus of income over expenditure, irrespective of the amount of funds they receive. Acute hospital treatment is paid according to the Diagnosis Related Groups (DRG) system. Under the DRG system, due to the historical flow of events, hospitals receive different levels of resources for the same services performed, which in turn may affect their business performance. The selected sample includes 15 hospitals, which are organised as public health institutions and which perform health care services at the secondary level only. There is a link between the cost of weights an individual provider receives according to the DRG system, and the surplus of revenues over expenses of each provider (Spearman's rho = 0.52, p = 0.000). However, what is interesting is that with uniform cost of weights and statements adjusted accordingly, hospital performance is even more uneven than with different costs of weights, while the standard deviation of the surplus revenue increases by 59%. Given the above, reflection is needed on the final uniformity of cost of weights in Slovenian hospitals.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- 20 years of chronic dialysis and kidney transplantation in Slovenia: 20 years in any medical ...branch isn’t a huge jubilee, but hemodialysis and kidney transplantation aren’t around for a very long period of time. Now (at the beginning of the 1990's) are both indispensable tools for patients with the complete collapse of their kidneys.- Original language summary:
20 let kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji - dvajset let kake veje medicine ni kdove kako velik jubilej, razen ko gre za tako mlado dejavnost, kot je hemodializa in ob njej transplantacija ledvic. Obe skupaj pomenita danes (v začetku devetdesetih) nepogrešljivi obliki zdravljenja bolnikov, ki so jim ledvice dokončno odpovedale.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo v vsakdanu bolnika na bolnišničnem oddelku podobno vlogo kot mati v vsakdanu novorojenčka: so stalni in za morebitni klic na pomoč praktično vedno ...prisotni partnerji, ki vzdržujejo kontinuiteto oddelčnega miljeja in s svojo stalno prisotnostjo vzbujajo pri bolnikih občutek varnosti, tudi če se bolnikovo stanje poslabša, saj so »vedno na voljo«. Na intenzivnih psihiatričnih oddelkih je v odnosu do akutno psihotičnih bolnikov navedeno še toliko bolj očitno, saj je narava bolezni pri teh bolnikih takšna, da praktično zahteva stalnost, varnost in toplino okolice. V prispevku so podane teoretične osnove za vzporednice med odnosoma novorojenček – mati ter bolnik – medicinska sestra/zdravstveni tehnik, preučene so možnosti psihodinamsko zasnovanega pristopa k delu medicinske sestre/zdravstvenega tehnika ter nakazane prednosti takšnega pristopa, pri čemer je pomembnost vloge medicinske sestre/zdravstvenega tehnika v obravnavi psihotičnega bolnika upodobljena s sicer na prvi pogled morebiti nekoliko banalno metaforo gradnje hiše, ki pa je ob poskusu pogleda iz drugega zornega kota sigurno vredna razmisleka in razprave, čeprav najbrž še potrebna nadaljnje kritične obravnave.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Ljubljana: reševalci na motorjih, zdravstveni tehnik na motorju, izjava Robert Sabolj, zdravstveni tehnik Reševalne postaje Ljubljana, izjava Andrej Bručan, vodja stalne strokovne skupine za urgentno medicino, reševalec na motorju med vožnjo, izjava Mitja Vilar, vodja projekta.- Information:- In order to arrive to a patient in the shortest time possible, the Slovene rescue services have introduced a new service, a nurse on a motorbike.- Original language summary:
Da bi bil čas reševanja tudi pri nas čim krajši so slovenski reševalci tudi pri nas uvedli pomembni novost – zdravstvenega tehnika na motorju.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Reportaža o transplantaciji kostnega mozga, panorama Slovenj Gradca, bolnišnica, govorijo, dr. Strnad - ...ravnatelj bolnišnice, dr. Ivo Rajšp - internist, Tone Britovšek - dajalec mozga.
Bolnišnica v Slovenj Gradcu je bila ustanovljena pred 70 leti, danes lahko nudi pomoč 228 bolnikom, že letos pa jo bodo povečali še za 170 postelj. Sicer pa, nas zanima predvsem presaditev kostnega mozga. Obiščimo najprej ravnatelja, primarija dr. Strnada in poslušajmo, kaj pravi on o tem pomembnem dogodku.
Izjava dr. Strnad.
Bodi karkoli, ti ljudje iz Slovenj Gradca so opravili veliko delo, upamo pa tudi, da bo njihovo prizadevanje rodilo, še bogate sadove, da bo njihovo delo še uspešnejše.- Information:- This is Slovenj Gradec, a town on the border between the Štajerska and Koroška regions. It is pleasant and homely, as with the majority of historical Slovene regional towns. Nevertheless, an important event has again drawn the attention of entire country recently. The Slovenj Gradec hospital was the venue of the first bone marrow transplant in Slovenia.- Original language summary:
To je Slovenj Gradec, mesto na meji med Štajersko in Koroško. Tako je, kot večina naših starih pokrajinskih mest; prijetno in domače. Toda pred nedavnim je pomemben dogodek spet ponesel ime tega mesta po vsej domovini. V slovenjgraški bolnišnici so prvič v Sloveniji presadili kostni mozeg.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Management v zdravstvu in v zdravstveni negi postaja v sodobnem času ključna naloga vodilnih zdravstvenih delavcev. Vodilne medicinske sestre se vedno bolj vključujejo v zahtevne procese in ...kompleksne sisteme zdravstva. Članek obravnava management zdravstvene nege v Kliničnem centru v Ljubljani, teoretična izhodišča managementa, dejavnost in urejenost zdravstvene nege v Kliničnem centru. Povzema predloge sprememb v letu 1999, ki jih bi moral management Kliničnega centra okrepiti ali na novo začeti, da bo management zdravstvene nege dobil ustrezno vlogo in mesto, ter analizo stanja danes.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Posmrtne ostanke častnega meščana Ljubljane Edvarda Šlajmerja so leta 1938 prepeljali iz Šentvida. Zdravnik in kirurg je bil rojen ...1864 v Čabru na Hrvaškem, umrl pa je leta 1935. Zaradi njegovih dosežkov in zaslug v medicini, predvsem kirurgiji, je bil Šlajmer že od leta 1914 častni meščan Ljubljane, saj so po njegovih zamislih zgradili prvo bolnišnico v Ljubljani. Šlajmer je imel tudi zasebno prakso in je veliko operiral v Leonišču – med prvo svetovno vojno je bila v Leonišču bolnišnica Rdečega križa. Grobni prostor omejujejo robniki. Nagrobnik je slopaste oblike, z napisom in križem na gladki čelni strani, ob straneh pa je ploskev renesančno dekorativno profilirana, s krogom. Spomenik je izdelan iz kraškega apnenca. (Povzeto iz: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997 in Enciklopedija Slovenije, 13. zv.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
