Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Brkini: brkinski škoromati - star pustni običaj, liki, ognjišče, dimnikar, mladoporočenca, mazanje s sajami, divjanje po vasi, nabiranje jedi po hišah, odhod po vasi na pojedino, maske jedo in pijejo.
Poglejmo še ta zapozneli pustni utrinek. Tako je bilo na pustno nedeljo v Podgradu v Brkinih. Deževalo je kot za savo, vendar to ni motilo vaških fantov, da ne bi uprizorili tradicionalne brkinske »škoromatije«, starega pustnega običaja. Sredi dopoldneva so se začeli zbirati na vaškem trgu, oblečeni v najrazličnejše maske. Ta se je našemil v »poberina«, drugi v »kliščarja«, potem je bil tu »fotograf«, »agent za Ameriko«, seveda pa ni manjkalo »ženina in neveste«, pa tudi »zdravnik« se jim je pridružil. Za vsak slučaj, seveda...
Toda to je bil pravzaprav šele uvod v škoromatijo. Ta se je pričela šele, ko so se škoromati v skupinah razšli po vasi, vsak po svojem opravilu. Ta dva sta »poberina« in morala sta obiskati vse vaške domačije. Tisti, ki je lepo maskiran in obložen z zvonci - pravijo mu kar »škoromat z zvonci« - na vse načine prepričuje gospodinje, naj bodo radodarne, naj obdarijo siromake s košaro in naposled gospodinja, rada ali nerada odrine nekaj dobrin. In ker vzamejo škoromati vse, gospodinjam ni treba beliti glave zavoljo daril. Da pa bi »poberin« odšel od hiše brez darila, to bi bila skoraj sramota. In čim težja je košara, veseleje pozvanjajo »poberinu« zvonci.
Ta dva sta »kliščarja« - tako jima pravijo zavoljo velikih lesenih klešč. Tule pri ognjišču si posta pošteno namazala roke s sajami in potem ne bo nihče več varen pred njima. Kleščarjev se rešiš kvečjemu z begom, vendar največkrat niti to ne pomaga, zakaj po nekem nenapisanem pravilu imajo le-ti pravico na kakršen koli način priti v hišo, če ne gre drugače, vržejo kar vrata s tečajev. Potem, potem pa seveda nihče ne uide njihovim sajastim rokam, najmanj pa seveda dekleta.
Ko so poberini obšli vse hiše in so kleščarji »pomrčili« najmanj pol vasi, so se škoromati ponovno zbrali in še nekaj časa uganjali norčije po vasi. In ko se jim je naposled zazdelo, da so dostojno opravili svojo nalogo, so jo kar v sprevodu zavili v bližnjo gostilno. Na zasluženo kosilo, seveda. To ni bilo običajno, vsakdanje kosilo. Ne, kosilo je bilo prav svečano in lahko rečemo, da je potekalo v »prijateljskem vzdušju«. Škoromati so izmenjali tudi nekaj zdravic ter tako še lažje pojedli vse nabrane dobrote in škoromatija se je prav lepo zaključila. (J. K. TVdok, T: 1070)- Information:- Podgrad, Brkini, a traditional Shrovetide custom when 'škoromati' walk around the village.- Original language summary:
Podgrad, Brkini: tradicionalni pustni običaj; škoromati obhodijo vas.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Na slovenskem krasu je več različnih tipov kontaktnega krasa. Najpogostejši je ponorni tip kontaktnega krasa, ki se pojavlja med fliši in apnenci. Najdaljši kontakt te vrste v Sloveniji je na območju ...Matarskega podolja v zahodni Sloveniji, kjer se pojavljajo mnoge kraške globeli, ki so značilne za kontaktni kras. Reliktni vršaji so značilne oblike kontaktnega krasa, ki nastanejo s postopno denudacijo flišne naplavine in kemično denudacijo karbonatne podlage na območjih vršajev. V raziskavi so bile proučene oblike in procesi na vršajih ter vpliv vršajev na razvoj okoliškega krasa.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
For experimental geochemical mapping soil was sampled in 5×5 km regular grid in Istria and the Slovenian littoral (Croatia and Slovenia). The territory consists predominantly of karstified limestones ...and dolomites, and of flysch beds exposed in two basins, Istrian and Brkini. In addition to soil, stream sediment was also collected in the flysh area. Sampling was performed according to an analysis of variance design that permitted one to estimate the effects of the sample medium, geographic position, sampling error and analytical error. The analysis of variance of chemical variables indicated that soil and stream sediment as sampling media lead to similar results in producing geochemical maps. The largest differences with respect to the lithologic substrate of soil is indicated by calcium. As shown by the geochemical map, calcium in soil is high on the Istrian flysch beds, and low on limestones as well as on the flysch beds of the Brkini basin. The two soils also differ in mineralogy. The reason for this difference seems to lie in soil genesis on limestone and on flysch, and in the variable calcium content of flysch beds. The results of Q-mode factor analysis confirmed the adherence of soil and stream sediment of the two flysch basins to two differing groups. This difference was discovered by geochemical mapping. The hypothesis of differing calcium content in the rocks of the two basins was confirmed by the investigation of fresh and weathered rocks and soils in eight profiles sampled in the Brkini and Istrian flysch basin. It was found that the sandstone and calcarenitic samples from the Istrian basin contain an average factor of 3.5 more Ca than those of the investigated Brkini basin, and the samples of Istrian marls 4 times more Ca than those of the Brkini siltstones. Furthermore, the investigated weathered rocks and soils that originated from these rocks in the Istrian basin contain considerably more Ca than in the Brkini basin. In comparison with sandstone and siltstone samples of the Brkini basin, sandstone, calcarenite and marl samples of the Istrian flysch basin contain less clay minerals, quartz and feldspars and more calcite.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na fotografiji so vaščani vasi Rjavče. Vas leži na robu občine Ilirska Bistrica, v Brkinih, na širokem slemenu ob cesti, ki pelje iz ...Pregarij proti Obrovu.Fotografija je nastala okoli leta 1955. Prispeval jo je Milan Frank iz Izole, sin Jožefa Franka (Pepi Pirčev) iz Rjavč, z željo, “da bi ostal vsaj kak spomin na prebivalce vasi Rjavče, preden vse preraste robida”. V oklepajih so letnice rojstva in smrti oseb, oziroma domača imena domačij v vasi.Sedijo z leve proti desni: Marija in Ivan Mahne (Mahneči), Marija (1932-1992) in Ivan Ludvik (1925-2012) in njun sin Zlatko Ludvik (1951-2002) (z doline), Jože Frank (Pepi Pirčev)(1926-2008), Albina in Jože Sluga (Vrbanova), brata Jože in Bruno Samsa (Pirčeva) ter Vinko Frank (Šubrov).Stojijo z leve proti desni: Frane Tomažič (Čotov), Jože Gustinčič (Pepo Migljev), Frane Gustinčič (Migljev), Frane Mahne (Mahneči), Frane Frank (Krulčev), Toni Mahne (Tončkov), Janez Tomažič (Gabrcov), Jože Gustinčič (Pepi Grgurjev), Lojze Frank (Krulčev), Jože Tomažič (Pepi Gabrcov) in Jože Ludvik (Japetov).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Znamenje na brkinski cesti. Čelje 1957V srednješolskih letih sem se uspešno otepal vključitvi v mladinske delovne akcije, češ da je ...doma v poletnih mesecih največ dela – košnja, pospravljanje žita, pripravljanje drv za zimo …. Ob vstopu na univerzo pa sem udeležbo v mladinskih brigadah začutil kot nekakšno državljansko dolžnost. In se vključil v avgustovsko, bolj ali manj štajersko izmeno v Brkinih.Nastanili so nas v Premski grad, ki je bil pravo razdejanje, grad brez oken in brez vrat. Prepihi iz vseh in v vse smeri. Streho pa je le nudil. – Da bi se izognili opoldanski pripeki, smo na delo odhajali zgodaj zjutraj. kake 4 km do vasi Čelje, kjer je bilo odprto delovišče. Tam so nas v že razritem terenu čakale samokolnice, krampi in lopate. Drugega orodja ni bilo. Kakemu šibkejšemu je komandant naložil prinašanje vode za odžejanje, drugi pa smo poprijeli za svojea orodja. Delovali smo v trojkah in tekmovali v številu naloženih in prepeljanih samokolnic. V trojki sem bil z dvema pridnima dijakinjama kmetijske šole, vajenima trdega dela z zemljo. Duša trojke pa je bila zunanje privlačna, a zmeraj resnobna zlatolaska Geli.Po povratku na Prem, po kosilu in opoldanskem počitku je sledil učno-vzgojni in domiseln kulturno zabavni progam, ki se je zvečer zaključil ob tabornem ognju. Bilo nam je dobro, naporno a lepo.Predzadnji dan smo si z ustrezno slovesnostjo, ob številnih gostih iz političnega življenja postavili spomenik. »V SPOMIN IN ZAHVALO …« Zadnje dan je bil rezerviran za kopanje v Opatiji. (sf)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija je nastala leta 1959. Je last Maksa Gustinčiča iz Izole, sina Franca Gustinčiča (Milka Migljeva) iz Rjavč in prikazuje ...vaščane brkinske vasi Rjavče.Na fotografiji na levi strani čepi Lojze Frank (Šubrov), na desni pa Tine Frank(Krulčev). Z leve proti desni stojijo: Matija Gustinčič (Matijetov), Jože Gustinčič (Pepo Migljev), harmonikar Berto (Bitencov iz Prelož), Vinko Frank (Šubrov), Tone Gustinčič (Migljev), Janez Tomažič (Gabrcov), Franc Gustinčič (Milko Migljev) in Jakob Gustinčič (Baščev). - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Svetilka na petrolej, ki je služila za razsvetljavo prostorov.Last Branke Ivančič, Gradišica.- All metadata published by Europeana ...are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Za gretje ročnega likalnika so uporabljali oglje.Last Mojce Čermelj, Markovščina.- All metadata published by Europeana are available ...free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Okrasna, poslikana skleda.Last Tee Čandek, Obrov.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the ...Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
