Izidor Cankar je svoj »razvoj stila«, monumentalno Zgodovino likovne umetnosti v Zahodni Evropi od starokrščanske dobe do začetkov baročne umetnosti, napisal na podlagi svoje »sistematike stila«, ...že razgrnjene v Uvodu v umevanje likovne umetnosti. Sistematika stila. Svojega profesorja na dunajski univerzi Maxa Dvořáka v Uvodu ni omenil, čeprav je očitno, da je prevzel njegovo terminološko nasprotje med idealizmom in naturalizmom; zato pa je Dvořáka jasno izpostavil kot svoj metodološki vzor v predgovoru k Zgodovini. V prispevku primerjamo Cankarjev razvojno-zgodovinski pregled umetniške ustvarjalnosti z Dvořákovo predstavo o poteku zgodovine umetnosti, kakor jo je mogoče razbrati iz njegovih posameznih spisov, ter ugotovimo, da sta si sorodna ne le v izrazoslovju, temveč tudi v vsebini, v temeljnem prepričanju, da je umetnostna zgodovina v bistvu »zgodovina duha« (Geistesgeschichte).
When the Slovenian University of Ljubljana was established in 1919 - a most meaningful culturally-political gesture within the newly founded Kingdom of Serbians, Croatians and Slovenians - Izidor ...Cankar, by then already a well known personality in Slovenian cultural life, accepted the task to establish its department of art history. Cankar was therefore the first professor of art history, the founder of art-historical discipline in Slovenia, not only in terms of the organisation of studies but also - just as importantly, if not even more - in terms of their theoretical and methodological foundations. In 1926 his Uvod v umevanje likovne umetnosti. Sistematika stila (Introduction into Comprehending of the Visual Art. The Systematics of Style)2 and in 1927 the first instalment of the first volume of the concomitant survey of European art, Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi. Razvoj stila (The History of Visual Art in Western Europe. The Evolution of Style),3 were published, originating of course in the very immediate, local needs for the professional terminology in Slovenian language,4 but also in Cankars own much wider, more global ambition, regarding the international art-historical context.
Prispevek obravnava korespondenco med dvema ključnima predstavnikoma dunajske umetnostnozgodovinske šole v slovenskem prostoru – Francetom Steletom in Izidorjem Cankarjem. Razprava sledi njunemu ...dopisovanju od začetka študija do konca leta 1913 in se osredotoča na Steletovo uredniško in javno delovanje v obdobju pred prvo svetovno vojno. France Stele je kmalu po vpisu na Dunajsko univerzo prevzel uredništvo Zore, glasila katoliškega akademskega društva, in k sodelovanju povabil Cankarja, ki je tedaj študiral v Louvainu. Stele in Cankar sta se spopadla s predsodki ob sprejemanju moderne umetnosti med slovenskimi katoliškimi izobraženci zlasti v primeru sodobne cerkvene arhitekture. Steletov esej Apologija moderne umetnosti, objavljen leta 1911, lahko razumemo kot prvi neposredni naslon na dunajsko šolo umetnostne zgodovine. Vsebina članka in odzivi nanj sicer niso neposredno odmevali v ohranjeni korespondenci med Steletom in Cankarjem, vendar pa je sam način, kako sta se kolega kasneje dopolnjevala in podpirala, zelo značilen za njuno vodenje javne polemike.
Leta 1909 je odšel Izidor Cankar (1886−1958) študirat na katoliško univerzo v Louvain. V Bruslju se je prvič srečal z moderno evropsko umetnostjo (razstave skupine L’Esthétique Libre, svetovna ...razstava 1910), potoval je v London in Pariz (Auguste Rodin v Musée du Luxembourg). Med letoma 1911 in 1914 si je ogledoval razstave v dunajski Secesiji in v galeriji Miethke (od impresionizma do kubizma). Po letu 1918 je znova študiral na Dunaju in leta 1925 napisal daljše poročilo o pariški Mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti in modernih industrij. V svojem pisanju se je zavzemal za impresionizem, zavrnil pa je ekspresionizem in abstrakcijo.
