Članek je posvečen Cerkveni zgodovini, ki jo je po gotski invaziji v severno Italijo v letu 401/402 napisal Rufin iz Akvileje, eden najvidnejših latinskih krščanskih piscev poznega 4. in zgodnjega 5. ...stoletja. Rufinova Cerkvena zgodovina je v osnovi prevod istoimenskega dela Evzebija iz Cezareje, ki sta mu dodani dve knjigi, v katerih Rufin opisuje dogodke iz let 325–395. Članek predstavi, na kakšen način je Rufin v tem dodatku sledil praksi in temam, ki jih je v svojem delu ustoličil Evzebij, pri čemer Rufinovo metodo ponazori z več primeri. Glavne teme dodatka, ki ji članek obravnava, so Rufinova uporaba Evzebijevega koncepta apostolskega nasledstva, njegovo zanimanje za biografije vidnih kristjanov, za herezije, trpljenje Judov, pogansko preganjanje ter za širitev krščanstva tako znotraj kot zunaj meja rimskega cesarstva. V povezavi s tem se prispevek posveča predvsem pokristjanjenju tujih poganskih ljudstev in boju proti poganstvu v rimskem Egiptu ter Italiji. V celoti gledano je Rufinov dodatek v dveh knjigah v svojem bistvu precej drugačen od Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Namesto neprestanega navajanja virov, ki daje Evzebijevemu delu avreolo objektivnosti in pristnosti, je Rufin svoj dodatek v večji meri osnoval na ustnih virih. Poleg tega izkazuje globoko zanimanje za čudeže, zaradi česar je dodatek prava zakladnica najrazličnejših čudežev, ki so jih v 4. stoletju izvršili kristjani. Opise čudežev Rufin izkoristi za to, da vedno znova pokaže, kako je gibalo zgodovinskega dogajanja dejansko krščanski Bog, ki poskrbi, da pravoverni kristjani premagajo heretike in pogane.
Z velikim projektom Celjske Mohorjeve družbe smo slovenski bralci leta 2015 dobili zapolnitev še ene bele lise v kulturi: prevod monumentalnega dela Historia ecclesiastica gentis Anglorum (v petih ...knjigah), ki ga je leta 731 v latinščini dokončal sveti Beda Častitljivi, menih iz Severne Humbrije na Angleškem. Delo se sicer začne z geografijo in zgodovino Britanije v rimskih časih, vendar postavlja v ospredje zgodovino razvoja krščanske Cerkve na Angleškem, zlasti v Severni Humbriji. Kljub poudarku na cerkveni zgodovini pa nam po uvodnih besedah enega od prevajalcev, dr. Bogdana Kolarja, delo ponuja tudi »največ informacij, ki nam pomagajo sestaviti zgodovino zgodnjih anglosaških kraljestev« (str. 47), torej največ splošnozgodovinskih podatkov o obravnavanem obdobju. To seveda ni bilo Bedovo edino delo; nasprotno, kot nam pove drugi prevajalec dr. Miran Sajovic v svojem uvodu, tvorijo večji del Bedovih spisov razlage svetopisemskih besedil, pridružujejo pa se jim Bedi zelo ljubi življenjepisi svetnikov, dve Kroniki človeške zgodovine, v katerih je uvedel štetje let »od Gospodovega učlovečenja«, torej po Kristusovem rojstvu, kot tudi homilije, priročniki (o metriki, retoričnih figurah, izračunavanju časa ...), pesmi (himne, epigrami) in peščica ohranjenih pisem. Najznamenitejša pa je vendarle Cerkvena zgodovina ljudstva Anglov.
The volume Historični seminar 13 ('Historical Seminar 13') offers a selection of articles that have been “filtered” through the cycle of lectures over the past two years. These articles were written ...by ten researchers from Slovenia, Austria, Croatia, and Germany. Historični seminar 13 continues to examine its origin in the humanities by looking at history and describing the past, with perspectives that are also directed toward other disciplines: geography, comparative literature, ethnomusicology, and cultural anthropology. However, it always maintains a critical distance, which is emphasized in various ways because many of the articles question previous assumptions of past studies and their subjective points of departure. In this manner, this volume makes an important contribution to critical thought about scholarship in general and about the future tasks of the humanities and the social sciences. At the same time, it adds an increasingly current ethical touch to much of its material. Historični seminar 13 is freely available online.
Kot je znano, se hrvaška latinistična književnost ponaša z zavidanja vredno ustvarjalnostjo in z nepretrgano tradicijo, ki sega od srednjega veka pa tja do druge polovice dvajsetega stoletja, ko je ...moral lirični pesnik Tone Smerdel, ki je veljal celo za nobelovskega kandidata, iz političnih razlogov v materinščini utihniti in se zateči v eksil latinščine.
The book deals with thinkers and movements that were embraced by many second-century religious seekers but which are now largely forgotten or known only as "heretics": Basilides, Sethianism, ...Valentinus' school, Marcion, Tatian, Bardaisan, Montanists, Cerinthus, Ebionites, Nazarenes, Jewish-Christianity of the Pseudo-Clementines, and Elchasites.
Pripisano: In lethania sermo (85b–86a), In lethania iterum (86a–86b), Pridiga (86b–88a), Vita sanctorum martirum Hermachorae et Fortunati (94a–101a), Vita sancti Udalrici episcopi (102a–105a), ...Legenda sancti Oswaldi regis Angliae (105a–110b), Sermo de dedicatione (110b–114b), De altaribus. De novo sacerdote (114b–118b), Historia de sanctis (119a–147b), Dominica in adventu (148a–224b), De sancto Martino sermo (225b–227b), De animabus sermo (228a– 229b), Sermo de animabus (229b–230a), Sermo alius de animabus (230a–231b), Sermo de animabus (231b–235a), De sancta Elizabet (235b–237a), De sancta Katherina (237b–240b), Confessio generalis slovensko (245b–246a), Confessio generalis slovensko (246b), Začetek velikonočne himne v slovenščini, popis nedelj in praznikov od velike noči do telovega, opombe k biblijskim citatom ter sedem poslovenjenih latinskih izrazov (247a), Invokacija sv. Duha slovensko, Czestyena bodi kralewa mati te mylosti slovensko in zapisi v latinščini (247b).Vezava: Kodeks obstaja iz treh kasneje skupaj uvezanih delov. Lesene, z usnjem prevlečene sočasne platnice. Gumb na sprednjih platnicah in sklep sta odpadla. Napis na sprednji platnici v gotski minuskuli 15. stol. Notranje strani platnic obložene s 4 pergamentnimi listi, popisanimi v knjižni minuskuli 12. stol. z besedilom cerkvenega oficija (z neumami), besedilom, ki slavi Marijo, in drugimi noticami.Pisava: Gotska knjižna kurziva z elemeti gotske minuskule, en stolpec. Prva roka f. 1r-44v; druga roka f. 45r-84v, 184r-187r, 190r-194v, 200r-224v, 247v (slovensko besedilo), slovenske glose na f. 183v, 184r, 217v in 220v ter besedilo na listu vloženem med f. 149r-150r; tretja roka f. 94r-147v; četrta roka f. 195r-199v, peta roka f. 85v-89r, 187v-188r, 225v-247r (slovensko besedilo na f. 245v-247r).(Katalog rokopisov; Kos-Stele 1931, str. 43.)
PDF
