Raziskava korozijskih uravnav v Sloveniji podaja sistematično klasifikacijo korozijskih uravnav na podlagi njihovih geoloških in morfoloških značilnosti. Klasifikacija jih združuje v štiri ...kategorije: kraški ravnik, suho kraško polje, robna uravnava kontaktnega krasa in robna uravnava fluviokrasa. Kraški ravniki so največji in nastanejo z denudacijo v stabilnih tektonskih in hidrogeoloških razmerah. Suha kraška polja so zaprte živoskalne kotanje le mestoma prekrite s sedimenti. Robne uravnave kontaktnega krasa so nastale na stiku kraških in nekraških kamnin. Robne uravnave fluviokrasa so nastale z večfaznim razvojem kraških polj zaradi tektonske dejavnosti. Ta raziskava prispeva k boljšemu razumevanju korozijskih uravnav in lahko pomaga pri njihovi identifikaciji in upravljanju v kraških območij.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Glavni namen članka je prikaz postopka prepoznavanja in klasifikacije geomorfoloških oblik kopastega krasa na štirih različnih območjih v Sloveniji ter na podlagi morfometrične analize podati nove ...ugotovitve o Dinarskem kopastem krasu. Analiza je potekala s pomočjo programskega orodja ArcMap 10.4.1, kjer smo oblike prepoznali s pomočjo orodja Fill. Avtorja ugotavljata, da je kopasti kras zelo raznolik tip površja, ki se od območja do območja razlikuje. Največji vpliv na oblikovanost vrhov pripisujeta strukturnim geološkim razmeram ter globini vadozne cone.
Članek prikazuje nov objektiven sistematičen pristop vrednotenja geodiverzitete na primeru območja med Kočevsko Reko in Kostelom. Metoda temelji na prostorski raznolikosti in gostoti elementov ...geodiverzitete ter obenem upošteva razgibanost površja. Metodo smo aplicirali na območju kontaktnega krasa, kjer smo evidentirali vroče točke geodiverzitete. Metodo smo na podlagi evalvacije ocenili kot primerno za vrednotenje geodiverzitete.
Vrtače so najbolj pogoste kraške oblike zmerno toplega pasu, saj njihov nastanek navadno pripisujemo kemičnem preperevanju oziroma koroziji, ki je najbolj tipičen proces na krasu. V članku smo ...ponovno ovrednotili nastanek dveh najbolj tipičnih primerov korozijskih vrtač, ki jih je podal Cvijić. V raziskavi smo ugotovili, da oba primera, ki predstavljata temelje korozijske razlage nastanka vrtač, pravzaprav nista nastala s korozijo površja. Namen članka je podati dvom o razumevanju nastanka najbolj tipičnih kraških oblik.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, ...preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
The article examines issues of local water resources using Bela Krajina as an example - a rural, karst landscape in south-eastern Slovenia. In the field, we made an inventory of 261 different water ...resources, analysing their past and current use along with their role in the life of the local population and assessing their hydrogeological sensitivity and hydroecological threat they face. With the introduction of distributed water systems, water resources lost their traditional importance in terms of water supply, with local population’s reliance on and knowledge about them fading. Nevertheless, certain local communities have recently recognized their natural and cultural value, as well as their importance to ecosystems, which is reflected in initiatives for the preservation, protection and restoration of individual water resources. Most of Bela Krajina’s water resources are very sensitive to pollution due to the karst surface, however the actual hydroecological threat they face from human activities in their catchments is relatively low.
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
The scientific monograph ('Palaeofloods in karstic Ljubljanica River Catchment') presents a research on palaeofloods in the main water confluence in the Ljubljanica River Catchment, namely the area ...between the Pivka Basin, Cerknica Karst Polje, and Planina Karst Polje. Several geomorphological forms genetically related to floods have been identified, e.g. floodplains, river terraces, corrosion notches on cave walls, as well as laminated fine-grained sediments. Since they were found at higher altitudes than the present floods reach, they were considered as palaeoflood features. Morphometric analysis of the studied geomorphological forms was used to determine the volume of palaeofloods and their altitudinal range. The hydrometric characteristics of the palaeofloods where calculated by computer modelling. Petrological analyses of fine-grained sediments from the surface and caves were used to determine the origin of sediments and their settling velocities, hence to prove their flood origin. Furthermore, morpho-chronological analyses with radiometric methods 14C and U-Th on flowstones interlaying with flood sediments where carried out. The results show that the volume and altitude of palaeofloods throughout the study area fairly exceeded the highest known recent floods.
Na glavnih območjih dinarskega krasa, na Krasu, jadranskih otokih in nizkih ravnikih ob dalmatinski obali prevladujeta tipično sredozemska raba tal, ki povzroča tudi spreminjanje površja, npr. ...krčenje gozda in urejanje kraškega površja za kmetijstvo, gradnja suhih zidov in terasiranih pobočjih ter pridobivanje kmetijskih zemljišč v dnu vrtač, uval in dolcev. Avtor v prispevku primerja kraško površje na Krasu in v Dalmaciji z drugimi kraškimi pokrajinami (Provansa, Causses in Puglia). Primerjave nam omogočajo boljši vpogled v značilnosti in funkcioniranje dinarskega krasa, predvsem razvoj kraške pokrajine, rast škrapljišč ter geomorfološke in hidrološke spremembe v kraških poljih.
PDF
