Uvod: Razglasitev epidemije covida-19 je vodila do urgentnih sprememb tudi v procesu izobraževanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile izkušnje študentov in študentk zdravstvene nege s ...prilagojenim procesom izobraževanja v prvem valu epidemije. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani s poglobljenimi delno strukturiranimi intervjuji v juniju in juliju leta 2020. V namenski vzorec je bilo vključenih trinajst študentov zdravstvene nege. Besedilo je bilo analizirano z uporabo induktivne tematske analize. Rezultati: Identificirali smo naslednje teme in podteme: prednosti izobraževanja na daljavo (boljši pogoji za študij, časovna prilagodljivost, psihološki dejavniki, metode poučevanja, podpora in bolj oseben odnos z visokošolskimi učitelji, stroškovna učinkovitost ter več časa za študij in prostočasne dejavnosti), slabosti izobraževanja na daljavo (spremenjene metode poučevanja, psihološki dejavniki, nedosegljivost študijskih gradiv, neustrezna infrastruktura in pogoji za študij, pomanjkanje osebnega stika in socialne opore, slaba digitalna pismenost visokošolskih učiteljev ter težave pri organizaciji, komunikaciji in informiranju), metode poučevanja in uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo. Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege so navajali tako pozitivne kot negativne izkušnje s prilagojenim procesom izobraževanja. Za bolj celostno sliko problematike izobraževanja v času epidemije bi bilo treba preučiti še izkušnje visokošolskih učiteljev. Izsledki raziskave so lahko spodbuda pri izbiri metod poučevanja in digitalnih orodij ter vodilo visokošolskim učiteljem in vodstvom pri načrtovanju sodobnih in inovativnih oblik izobraževanja na področju zdravstvene nege.
Javni odprti prostor z zelenimi površinami v mestih omogoča prebivalcem višjo kakovost bivanja. Zato je doživljanje, vedênje in uporaba odprtega prostora prebivalcev v mestih pomemben vir informacij ...za prostorsko načrtovanje. V praksi se je izkazalo, da se lahko pogledi načrtovalcev in uporabnikov močno razlikujejo. Šele obiskanost in uporaba odprtih prostorov pokaže, ali so bili ti ustrezno načrtovani. V prispevku sta na podlagi opravljene empirične raziskave v stanovanjskem območju Ljubljane predstavljena pomen in način pridobivanja podatkov o doživljanju in uporabi mestnega odprtega prostora pri prebivalcih. Namen članka je za potrebe načrtovalcev prepoznati dejavnike, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev v stanovanjskih soseskah. Uporabili smo metodo fokusnih skupin in metodo pridobivanja družbenoprostorskih obrazcev. Predvidevamo, da lahko večmetodni pristop da veljavnejše in zanesljivejše rezultate, ki so preverljivi in uporabnejši za pripravo načrtovalskih usmeritev. Predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da prebivalci sosesko večinoma zaznavajo kot območje okrog svojega doma, v katerem se poznajo in družijo s sosedi. Dejavniki, ki sprožajo zadovoljstvo prebivalcev, so vzdrževane zelene površine v bližini doma, parki z drevesi in raznoliko programsko vsebino, drevoredi, povezava zelenih površin v sistem, možnost uporabe površin za rekreacijo in šport ter urbane opreme za počitek in igro. Prostorski elementi, ki otežujejo uporabo odprtega prostora, so predvsem obremenjene prometne ulice, nezavarovani prehodi za pešce, večja območja garaž in parkirnih površin.
V raziskavi smo ugotavljali kako se ljudje odzivajo na rastline, ki rastejo v njihovem bivalnem okolju, na prostem. Osnovne odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili, smo dobili z anketiranjem. ...70 udeležencev ankete je odgovarjalo na vprašalnik, ki je bil sestavljen v obliki semantičnega diferenciala (SD). S tem merskim inštrumentom smo ugotavljali razlike med doživljanjem različnih drevesnih vrst. Semantični diferencial je sestavljalo 13 sedem stopenjskih lestvic, presojanih drevesnih vrst je bilo 12. Udeleženci so vseh 12 drevesnih vrst doživljali pomembno različno in sicer so razlike nastopile pri vseh lestvicah SD. Na osnovi odgovorov anketirancev so bili izdelani polarizacijski profili za vsako drevesno vrsto posebej. Največje razlike v doživljanju presojanih vrst so nastopile takrat, ko so se zdele rastline udeležencem: umetne, neznane, urejene in neobičajne. Glede na te lastnosti sta se oblikovala dva sklopa rastlin: v prvega spadajo vrste, za katere so te lastnosti tipične (povešajoča sofora, kroglasti javor, rdečelistna bukev – pomladni videz, cigarar in srebrna smreka) in v drugega tiste, za katere te lastnosti niso pomembne (breza, dob, platana, alepski bor, vrba žalujka, laški topol, rdečelistna bukev – jesenski videz).
Članek predstavlja metodo za prepoznavanje kvalitativnih in kvantitativnih razsežnosti odprtega javnega mestnega prostora v uporabnikovi doživljajski sliki. Temelji na domnevi, da odprti prostor ...mesta v miselni predstavi ni zvezni kontinuum, kar v splošnem velja za njegovo fizično pojavnost. Odkriva, kje in kako doživlja meje konkretnega odprtega javnega prostora, v katerem je, in kaj doživlja kot soseščino takega prostora. Raziskuje torej pravila, po katerih uporabnik fizično kontinuiran odprt javni prostor v mislih strukturira na manjše enote in jih povezujejo med seboj v omrežje. S poznavanjem teh pravil je mogoče odprte javne prostore, ki jih uporabniki doživljajo izrazito pozitivno, na miselni ravni razširiti na širši prostor in tako oživiti tiste sosednje prostore, ki so doživljani z negativno konotacijo ali pa v miselni predstavi sploh niso prisotni in posledično uporabljani. Prav navzočnost ljudi pa je bistvena sestavina kvalitetnega javnega prostora.
PDF
