Letak avstroogrskega urada za vojno oskrbo, naslovljen na županstva, odposlan oktobra 1915. V njem pozivajo k zbiranju čajnih kotličkov za vojake armad na jugozahodu, torej tudi na soški fronti.
Ivan Jean Schrey (1855 – 1941), podjetnik, pekovski mojster, namestnik prisednika obrtnega sodišča. Rojen je bil na Glincah pri Ljubljani. Družinska posest sta bila hiša pri Novem svetu (prodana ...bratom Kozlerjem) in mlin na Glincah, ki ga je podedoval Schreyev starejši brat Anton. Ivana Jeana so vzeli iz realke in ga dali učiti mlinarske obrti v znanem mlinu Kestenbaummühle v Gradcu in v valjčnem mlinu Schwarzeneeker Kunstmühle barona Neubauerja v Wildonu. Leta 1873 je izučen mlinarski pomočnik odšel na potovanje v Baden in Atzgersdorf pri Dunaju in na Saksonsko, kjer je bil nekaj časa zaposlen v slovitem Rienerthovem dvornem mlinu v Draždanih. Leta 1876 se je vrnil v Ljubljano. Mati Fanika je okoli leta 1875 kupila hišo podobarja Leopolda Götzla v Gradišču 5 in tu odprla pekarno, v Šelenburgovi ulici pa prevzela prodajalno luksuznega peciva. V materini pekarni se je Jean izuril v pekovski obrti, jo leta 1886 prevzel in vodil sam. Leta 1893 je pekarno v Gradišču preuredil v parno, ki je postala najmočnejša pekarna v Ljubljani z več prodajalnami v mestu. Schreyeva parna pekarna se je posebno izkazala ob potresu leta 1895, ko je zaradi svoje solidne zidave kljubovala potresnim sunkom in nemoteno obratovala. Še bolj se je storitvena moč pekarne pokazala med prvo svetovno vojno, ko je Schrey prevzel preskrbo vojaštva. Od vojaških oblasti je bil imenovan za generalnega arondatorja Ljubljane. V zakup je vzel še 4 ali 5 manjših pekarn. Konec leta 1916, ob pomanjkanju moke, je opustil zalaganje vojske s kruhom. Na povabilo tedanjega župana dr. Ivana Tavčarja je mestni občini ljubljanski za njeno aprovizacijo (preskrbovalni urad) dal svojo pekarno s podružnicami vred v zakup proti majhni odškodnini. Leta 1920 je parno pekarno v Gradišču 5 prodal Jakobu Kavčiču in se umaknil v zasebno življenje. Jean Schrey je bil, kakor piše v prispevku iz Tedenskih slik leta 1940 (27. 6., št. 26), tudi višji strelski glavar, častni član in večkratni predsednik najstarejšega ljubljanskega strelskega društva.Doprsni potret ljubljanskega meščana hranijo v Fototeki Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Naslovnica publikacije, ki je izšla po končani dobrodelni akciji Teden Rdečega križa maja 1916. Publikacijo hrani Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice Ljubljana. Publikacija vsebuje namen ...dobrodelne akcije, ki se je na Kranjskem in v drugi avstrijskih deželah odvijala od 30. aprila do 7. maja 1916. Notri izvemo namen akcije, kako bodo zbrana sredstva porazdelili in koliko so nabrali. Akcijo je dovolilo izpeljati Cesarsko kraljevo ministrstvo za notranje zadeve. Na Kranjskem je akcijo izpeljal Glavni odbor za prireditev Tedna Rdečega križa. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko je odboru prepustilo, da se samostojno odloča o vsem, kar se tiče akcije. V Tednu Rdečega križa so po vsej kronovini zbrali 226.986 kron (K) in 11 vinarjev (v). V stolnem mestu Ljubljani so zbrali 47.596 kron in 62 vinarjev (47.596,62 K), kar je Kranjsko uvrstilo na drugo mesto po nabranih sredstvih. Dve tretjini denarja sta bili namenjeni za blagajne vsakega od deželnih društev Rdečega križa (iz vsake kronovine), ena tretjina pa je šla vojnopomožnemu skladu za mladinsko skrbstvo v vsaki kronovini, ki je zbirala denar.
Brambni ščit v železju so ljubljanske mestne oblasti postavile 18. 8. 1915 pred mestno hišo. Namenjen je bil zbiranju prispevkov za vdove in sirote v vojni padlih Kranjcev. Ljudje so v brambni ščit ...zabijali žebljičke, vredne 1 krono, 50 in 20 vinarjev. Ščit, ki je imel na začetku še bela polja, so ljudje popolnoma zapolnili z žebljički. Kot potrdilo za plačan prispevek so ljudem izdajali kupone. Dobrodelna akcija se je odvijala ob 85-letnici cesarja Franca Jožefa I.Jakob Dimnik je v letnem poročilu 1. mestne šestrazredne deške ljudske šole v Ljubljani v vojnem šolskem letu 1914/1915 o akciji dejal, da je k zbiranju sredstev pozval Pomožni zaklad za vdove in sirote pri c. kr. vojnem ministrstvu na Dunaju. Župan Ivan Tavčar je predlagal občinskemu svetu, da tudi v Ljubljani postavijo Brambni ščit v železju. Dobrodelna akcija se je pričela 18. 8. 1915 ob 11. uri dopoldne. Žeblje so zabijali tudi občinski svetniki, predstojniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Prvi žebelj so zabili v ščit v imenu samega cesarja, saj jim je bil on sam tako naročil. Dimnik je še napisal, da “brambni ščit v železju bo ostal zgodovinski spomenik bojnih časov, v katerem živimo ter bo obenem priča, da so tudi Ljubljančani po vseh svojih močeh skrbeli za rodbine onih junakov, ki so dali življenje za Cesarja in domovino.”Eksponat hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana, v dvorani, kjer prikazujejo obdobje prve svetovne vojne. Povzeto po: Križaj, M.: Brambni ščit – v korist vdovam in sirotam v vojski padlih Kranjcev. V: Vojnozgodovinski zbornik, 2008, št. 33, str. 44 – 45.
Posredovalnico za goriške begunce so ustanovili na pobudo dr. Janeza Evangelista Kreka. V Ljubljani je imela sedež na Dunajski cesti 38. Pred nami je poziv za darovanje, objavljen v tednu, ko so ...potekali darovni dnevi ob godu cesarja Franca Jožefa.
