Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnika z napredujočo, neozdravljivo boleznijo. Timski pristop omogoča najboljšo možno celostno oskrbo vseh potreb bolnika in njegovih svojcev. Koordinator PO ...ima kot član paliativnega tima osrednjo vlogo zlasti pri povezovanju različnih ravni PO v posamezni ustanovi in skrbi za redno sledenje bolnika po odpustu v domačo oskrbo. Je vez med bolnikom in svojci ter timom za PO na Onkološkem inštitutu. Bolniku in svojcem nudi tudi psihično in duhovno podporo.
članek predstavlja koncept queerovskega pristopa k vzgoji, ki ga razume kot okvir, znotraj katerega je moč razpravljati o istospolnih družinah v vrtcih in hkrati slediti zahtevam po kritičnosti, ...objektivnosti in pluralizmu, na katerih temelji pred- šolska vzgoja. empirična podlaga za članek je analiza kurikula za vrtce in raziskava, ki jo je med vzgojiteljicami in pomočnicami slovenskih vrtcev leta 2012 izvedla avtorica. Analiza Kurikula je pokazala, da ima Kurikul nastavke, na podlagi katerih bi lahko uvajali govor o istospolnih družinah znotraj vrtca na več nivojih. Rezultati raziskave pa kažejo, da vzgojiteljice in pomočnice v večji meri istospolnih družin ne omenjajo. v članku predpostavljamo, da (queerovska) pravljica In s Tango smo trije, ki prikazuje vsakdanje življenje istospolne družine, predstavlja primer dobre prakse in primerno orodje, s pomočjo katerega lahko vzgojiteljice in pomočnice otrokom na njim razumljiv način predstavijo istospolne družine.
Glede na srednji vek zasledimo v starejši slovenski književnosti v Trubarjevih knjigah kakovosten napredek v pojmovanju otroka in otroštva. Prispevek prinaša pregled te tematike.
Neformalno in formalno znanje sta dejavnika, ki v današnji informacijski družbi bistveno vplivata na osebnostni razvoj posameznika in s tem posredno na njegovo družino. Izhajamo iz predpostavke, da ...je učni uspeh mladostnika odvisen tudi od neformalne in formalne izobrazbe staršev. Postavlja se vprašanje, ali imajo v današnjem času vsi prost dostop do izobraževanja in ali vsi čutijo potrebo po vseživljenjskem izobraževanju. Rezultati številnih raziskav, vključno z raziskavo, ki je predstavljena v članku, potrjujejo, da so možnosti vzpona mladostnikov, ki izhajajo iz manj izobraženih družin, po družbeni lestvici s pomočjo izobrazbe, neprimerno manjše kot pri njihovih vrstnikih, ki izhajajo iz bolj izobraženih družin.
Vpliv družine na posameznika je zelo močan in traja vse življenje. Družina se loči od drugih dejavnikov, ker posameznik v družinskem okolju preživi največ časa. V okviru družine otrok napravi prve ...korake, izreče prve besede, pridobi prvo znanje in prve vrednote, oblikuje temelje za nadaljnji razvoj v popolno osebnost. Starši so otrokovi prvi in najodgovornejši vzgojitelji, vzgoja pa je najpomembnejša in verjetno najzahtevnejša naloga vsakega starša. Mladostniško obdobje je v življenju posameznika velikega pomena zaradi procesa osamosvajanja in individuacije. Je prehodno obdobje, ki vodi iz otroštva v zrelost, in je tudi najbolj dinamično v posameznikovem razvoju. V tem obdobju se mladostniki spreminjajo in zorijo ter postanejo sposobni sprejemati lastne odločitve. Odnosi s starši močno vpivajo na njihovo vedenje. Naš prispevek analizira družino skozi družinsko interakcijo, ki ima naslednje razsežnosti: zadovoljstvo z družino, sprejetost ali zavračanje s strani matere in očeta. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starševsko ravnanje in zadovoljstvo z družino, kot ju doživlja mladostnik, vplivata na njegova stališča do raznih vidikov družinskega življenja. Raziskava je zajela 862 dijakov zadnjih letnikov srednje šole, od katerih jih je bilo 385 moškega spola in 477 ženskega. Izsledki so pokazali statistično pomembno korelacijo med ovrednotenimi dimenzijami družinskih odnosov in stališči mladostnikov do družinskega življenja, z izjemo odnosa do dela. Pridobljena spoznanja je mogoče uporabiti v programih, ki naj skrbijo predvsem za pripravo mladih na starševske in zakonske vloge in razvijajo veščine, ki jih bodo mladostniki potrebovali pozneje v družinskem življenju za konstruktivno reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali.
Družina Šimonovih leto po poroki Jožeta in Pavline, Slavkinih staršev. (spredaj stari starši, zadaj starši) Skrajno levo sestra Pavla, ki je bila pridna šivilja in je skrbela, da je družina bila ...vedno lepo oblečena. Njena obleka in skrajno desna sta v resnici sinje modre barve, sestri Marija in Olga pa nosita v resnici rdeči obleki.
Fotografirano v Hotični (Občina Hrpelje Kozina). Slavkin stric Toni posvoji otroka svojega brata. Tonijev brat je odšel v Trst, vzel s sabo samo ženo, sina Karla je pustil bratu Toniju v Hotični. Ko ...se je Karlo zečel ženiti v Hotični s Pavlo Fajčevo, mu Toni ni pustil ženitve in je Karlo zbežal v Avstralijo, ker je zasovražil najsibo očeta, ki ga je zapustil, kot tudi strica Tonija, ki mu ni pustil ženitve s Paulo. Nikoli se ni javljal domov in trdil je, da nima nikogar od družine več. Imel je šest sinov v Avstraliji, ki so obiskali kasneje tudi dom v Sloveniji. Zapuščeni brkinski domovi Dobro jutro, dober dan, res žalostno na svetu je biti sam. Spomladi vse okrog žvrgoli, se veseli, frliin s čivkanjem se jutranji zrak napolni. V temnem kotu pa sam porušen dom stoji, se ruši, trohni, zaraščen med robido, zasenčen z drevjem in vejami, prepletenimi med sabo. Samo kamni štrlijo vseh velikosti, po tleh raztrešeni, ki žalosno samijo. Se mi zdi, da le med sabo govorijo, se kregajo, tožijo in žalostno umirajo. Vsak, ki mimo gre, v grublo se ozre, oh, kako žalostno je, da dom uničen je. Dom veselja, sreče, žalostni, vse v zemljo se izgubiin vse pozabljeno mrtvo obleži. Zapisano 15.8.2008
Na fotografiji je družina Črnugelj leta 1978. Z leve: gospa Mizeret iz Gorice, Jože Črnugelj (roj. 1960), Marija Črnugelj (roj. 1956), Anton Črnugelj (roj. 1928), nagnjen naprej je Anton Črnugelj ...(roj. 1968), Regina Črnugelj (roj. 1925), Rezka Črnugelj (roj. 1957) in gospa, ki je pripeljala gospo Mizeret. Fotografirani so pred sosesko zidanico na Božakovem, v kateri so takrat stanovali, saj so svojo hišo tedaj prenavljali.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Na fotografiji Francka Počkaj Čičeva iz Markovščine, sestra Slavkine none. Imela je tri otroke, od katerih se je hčer vrgla v šterno, enega sina so ubili na meji, medtem ko je bežal v svet, en sin pa ...je odšel v Ameriko. Rojena je bila 1860 leta.
Poroka med Jožetom in Pavlino je bila seveda, kot je bilo za takratne čase v Brkinih navadno, poprej domenjena med starši. Tone, Slavkine mame brat, ju je spravil skupaj na plesu in plesala sta cel ...večer. Bila je narejena pogodba, sledila je ohcet. Nevesta je pripeljala balo, omare, posteljo, rjuhe, obleke, materi podarila obvezen kolač, očetu obvezno vino. Balo so pripeljali z voli iz Prelož, od koder je mati prihajala, na Mrše. Ko je ženin, torej Slavkin oče, prišel po mater na Prelože, je moral domačim fantom plačati v lirah “odškodnino” za odpeljano nevesto. Na ta način je Pavlin oče, Slavkin nono, “rešil” Pavlino, da ni odšla v Ameriko. Pavlina je bila na poroki oblečena v bledo kremno obleko. Poročila sta se 26. junija 1930, fotografija je narejena v osemdesetih. Na fotografiji: Marija, Mirko, Lučano, Slavka, Ladko, oče, mati, Bruna, Vinko, Mirka, Stojan, Majda, Dora, Dušan, Majda, Vili, Zora, Adam, Izidor, Jakob z vnukom Bojanom, Lilijana, Mojca, Barbara.
PDF