Izhodišča: V času epidemije covida-19 v Sloveniji je bilo potrebno celotni teoretični del pouka družinske medicine izvesti po spletu.
Metode: Pouk družinske medicine smo prilagodili izvedbi preko ...videokonferenčnega sistema. Dodali smo aktualne teme o epidemiji, uvedli redne domače naloge, povečali uporabo spletne učilnice in vzpostavili možnost foruma. Uporabili smo nove metode, na primer predavanje z “obrnjeno učilnico”, problemsko usmerjeno učenje s kliničnimi vinjetami in video-posvet o pouku sporazumevanja. Posebej se je obnesla metoda igrifikacije oz. uvedba kviza v pouk.
Rezultati: Kakovost, prednosti in nevarnosti spletnega pouka smo ocenili z anketo študentov in mnenjem pedagogov. Študenti so ocenili, da je pouk dobro potekal, sodobne metode so jim ugajale, predlagali pa so več kliničnih primerov in predstavitev najpogostejših stanj v družinski medicini. Spletni pouk so ocenili enako visoko kot klinične vaje. Pedagogi so navedli visoko lastno motivacijo in inovativnost pri spremembi pouka, poudarili prednost časovne prilagodljivosti, po drugi strani pa časovno zahtevnost spletnega poučevanja. V prihodnosti bi lahko s pomočjo spletnega poučevanja določen delež študentov opravljal klinične vaje v domačem okolju, s čimer bi potrebovali manj mentorjev v Ljubljani. Spletno poučevanje ponuja možnost učenja modernih veščin zdravnika družinske medicine (npr. videoposvet), aktivacije študentov (npr. igra vlog) ter omogoči ustvarjanje repozitorija učnih gradiv in sodelovanje gostov iz tujine. Slabost pa je odsotnost osebnega stika s študenti ter neustreznost za učenje kliničnih veščin.
Zaključek: Ob takojšnjem prehodu na spletno poučevanje smo preizkusili nove metode pouka, ugotovili nekatere prednosti in pomanjkljivosti. Te izkušnje bodo pomembne za spremembe pouka v naslednjih letih.
Izhodišča: Večino bolnikov z nezapleteno arterijsko hipertenzijo obravnavamo zdravniki družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka obravnava bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ...timu družinske medicine v Sloveniji ter oceniti urejenost krvnega tlaka.
Metode: V prospektivni opazovalni raziskavi smo v obdobju od 21. 11. 2017 do 28. 3. 2019 šest mesecev spremljali obravnavo dotlej še nezdravljenih bolnikov z esencialno arterijsko hipertenzijo v 158 ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Ob koncu spremljanja smo ocenili urejenost krvnega tlaka (KT).
Rezultati: Vključenih je bilo 1.060 bolnikov, katerih povprečna starost je bila 58,6 ± 12,1 let. Med vključenimi bolniki je bilo 579 (55 %) moških in 481 (45 %) žensk. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob vstopu je bila 165,2 ± 14,5 mm Hg, diastoličnega pa 96,2 ± 10,0 mm Hg. 751 bolnikov (70,8 %) je imelo pridružene dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. 408 (38,5 %) bolnikov je imelo ocenjeno srčno-žilno tveganje kot veliko oz. zelo veliko. Antihipertenzivna zdravila so bila uvedena pri 1.046 (98,7 %) bolnikih; pri 418 bolnikih (39,4 %) je bilo uvedeno kombinacijsko zdravljenje dveh ali več učinkovin v prosti ali fiksni kombinaciji. 331 bolnikov (31,6 %) je med spremljanjem opravilo obisk pri diplomirani medicinski sestri.
Raziskavo je zaključilo 929 (87,6 %) bolnikov. Povprečna vrednost sistoličnega KT ob zaključku raziskave je bila 135,4 ± 10,9 mm Hg, diastoličnega pa 81,8 ± 8,0 mm Hg, ciljni KT je dosegalo 63,3 % bolnikov.
Zaključek: Prepoznali smo nekatere priložnosti za izboljšanje vodenja. V prihodnje bo potrebno še okrepiti timsko obravnavo bolnikov ter spodbujati zdravnike k uvajanju kombinacijskega zdravljenja, najbolje v obliki dveh oziroma treh zdravilnih učinkovin v eni tableti.
Izhodišča: Nenujne kontrolne obravnave na sekundarni ali terciarni ravni pogosto določi napotni zdravnik sam ob zadnji obravnavi. Po preteku veljavnosti predhodne napotnice mora družinski zdravnik ...le-to ponovno izdati oz. opredeliti, da je potrebna. Ob vse večjih administrativnih obremenitvah družinskih zdravnikov se zdi dodatna vloga družinskega zdravnika kot t. i. »vratarja« pri izdajanju nenujnih kontrolnih napotnic nepotrebna. Cilj te študije je izračunati stroškovno in časovno obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic in predlagati bolj smotrno ureditev.
Metode: Gre za presečno kvantitativno študijo. Podatki o izdanih napotnicah in skupno opravljenem delu izvirajo iz avtomatskega beleženja statističnih podatkov v računalniškem programu IRIS. Zbrani so za devet ambulant družinske medicine v enoti Center Zdravstvenega doma Ljubljana v obdobju od 1. 3. 2018 do 30. 6. 2018.
Rezultati: Skupno je bilo pregledanih 7.340 napotnic. Kontrolne napotitve so predstavljale 37 % (2.720 napotnic) vseh napotitev oz. 75 napotnic mesečno na ambulanto. Od tega jih je bilo 90 % (2.453 napotnic) izdanih zaradi nenujnega bolezenskega stanja. Kar 86 % (2.104 napotnic) nenujnih kontrolnih napotnic je bilo izdanih brez opravljenega kliničnega pregleda. Za izdajanje nenujnih kontrolnih napotnic je družinski zdravnik povprečno porabil 68 minut na teden (3,5 % delovnega časa). Porabljeni čas ustreza 10 obravnavam bolnika v ambulanti družinskega zdravnika. Za izdajanje kontrolnih napotnic je ambulanta družinske medicine povprečno mesečno obračunala 255 € oz. 6 % vseh obračunanih storitev. Mesečni strošek za vse zdravstvene time v Sloveniji na račun napotnic bi tako znašal 203.191 €, mesečna časovna obremenitev pa 2,8 % delovnega časa.
Zaključek: Administrativna obremenitev zaradi izdajanja nenujnih kontrolnih napotnic tako po času kot tudi stroških pretirano obremenjuje ambulante družinskega zdravnika, na da bi pri tem družinski zdravnik imel bistveno strokovno vlogo. Zato članek predstavi model ureditve izdajanja napotnic, ki bi odpravil nepotrebne administrativne obremenitve ter omogočil bolj sistematizirano napotovanje akutnih poslabšanj pri kroničnih boleznih.
Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina predstavljata temelj vsakega zdravstvenega sistema. V Sloveniji imamo sistem osnovne zdravstvene dejavnosti, ki je konceptualno priznan kot ...zelo dober s strani mednarodnih strokovnjakov in organizacij. Ob tem se soočamo z resnimi kritikami in težavami. Prispevek predstavlja pregled izzivov, s katerimi se sooča družinska medicina v Sloveniji zdaj. V devetih točkah so zbrani predlogi ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izpolniti, če želimo, da se stanje na področju družinske medicine izboljša.
Uvod: Karcinom Merklovih celic (MCC) je redek, agresiven in pogosto smrten nevroendokrini kožni karcinom. Karcinom teh celic je prvi opisal Toker leta 1972. Klinično ga zlahka zamenjamo za benigno ...kožno tvorbo. Zapis odstranitve tumorja v ambulanti družinske medicine je v strokovni literaturi redek.
Prikaz primera: Opisan je primer odstranitve MCC velikosti slabega cm na desnem zapestju pri 80 letni gospe, ki je sprva dajal klinični vtis vnete ciste. Takoj po inciziji je bilo jasno, da gre za solidni tumor, ki je bil nato v celoti ekscidiran in poslan patologu. Izvid je potrdil MCC, rob in dno nista bila odstranjena v zdravem. Bolnica je bila takoj poslana na nadaljnjo obravnavo k onkologu, kjer pa je odklonila vse posege. 4 leta in 2 meseca po odstranitvi tumorja ni kliničnih znakov za lokalno ponovitev tumorja ali sistemskih znakov napredovanja bolezni.
Zaključek: Zdravnik družinske medicine, ki dela na oddaljenih ruralnih področjih, mora pogosteje kot drugi uporabljati tudi kirurške veščine. Pri tem lahko naleti na redke in maligne tumorje, ki jih lahko razreši le skupaj s patologom.
Raziskovanje v družinski medicini v Sloveniji Petek Šter, Marija; Švab, Igor; Petek, Davorina
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
01/2019, Letnik:
87, Številka:
11-12
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Primarni nivo zdravstvenega varstva predstavlja vstopno mesto v zdravstveni sistem in od njega je v veliki meri odvisna kakovost in stroškovna vzdržnost zdravstvenega sistema. Raziskovanje je gonilo ...strokovnega razvoja v skrbi za čim boljšo kakovost oskrbe pacientov.Družinska medicina (DM) v Sloveniji predstavlja največjo specialnost na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, ki je na področju raziskovanja v zadnjih desetletjih dosegla velike uspehe.V preglednem prispevku bodo prikazane značilnosti raziskovanja v družinski medicini, predstavljena vključenost raziskovanja v različne nivoje izobraževalnega procesa in delo v praksi ter nakazani izzivi, ki družinsko medicino kot znanstveno in raziskovalno vedo čakajo v prihodnje.
Renaissance is the term used for the societal movement that marked the end of the Middle Ages. With the development of science came the rediscovery of the works and values of ancient scholars. This ...brought enormous development in all areas of society, including education. Man became the measure of all things, humanism became important again, and there was a blossoming of science and art.
The ‘renaissance of family medicine’ took place approximately 50 years ago as a response to over-technical (even inhumane) medicine. Family medicine focused on the patient and was, as such, rediscovered and developed as a scientific discipline.
In 2022 Wonca Europe launched a new document that set out the core values of family medicine, initiating a discussion about the ‘new’ renaissance of family medicine. The idea implies that, due to the changes brought about by rapid technical advances and recent global events, family medicine will develop further. However, the really intriguing question is whether these rapid and dramatic changes will actually result in a new renaissance of family medicine or whether they will result in its decline.
The aim of our study was to validate the Slovene translation of the STOP-BANG (SBQ) questionnaire for use in the primary practice setting.
We recruited 158 randomly selected visitors at four primary ...practice clinics who came to the practice for any reason. Participants completed the Slovene SBQ and underwent type 3 respiratory polygraphy, which was analysed by an experienced somnologist. The SBQ was previously translated in to Slovene and validated for the sleep clinic.
Of 158 participants, 153 had valid recordings. The mean age of the participants was 49.5 years (±13.0 years), and 47.7% were male. OSA was identified in 49.0% of the participants. The questionnaire, with a cutoff of ≥3, demonstrated an area under the curve of 0.823 for any OSA (REI≥5), 0.819 for moderate and severe OSA (REI≥15) and 0.847 for severe OSA (REI≥30). Sensitivity was 65.3%, 81.8%, and 90.0%, and specificity was 87.2%, 73.3% and 65.0% for any, moderate to severe and severe OSA, respectively.
The Slovene translation of the SBQ is a reliable instrument for OSA risk stratification in the primary practice setting.
Not much is known about the fall risk among the adult population of those who rarely visit doctors. We wanted to determine the prevalence of increased fall risk in a population of family practice ...non-attenders and the factors associated with it.
We included participants from family medicine practices in this cross-sectional study. To be included in the study, the participants had to be adults living in the community (home-dwelling people) who had not visited their chosen family physician in the last five years (non-attenders). The identification of the eligible persons was done through a search of electronic medical records, which yield 2,025 non-attenders. Community nurses collected data in the participants' homes. The outcome measure was increased fall risk as assessed by the Morse fall scale: increased risk (≥25) vs. no risk.
The sample consisted of 1,945 patients (96.0% response rate) with a mean age of 60.4 years (range 20.5 to 99.7 years). An increased fall risk was determined in 482 or 24.8% (95% CI: 22.9, 26.8) of the patients. The multivariate model showed a significant association of increased fall risk with higher age (p<0.001), lower systolic blood pressure (p=0.047), poor family function (p=0.016), increased risk of malnutrition (p=0.013), higher number of chronic diseases (p=0.027), higher pain intensity (p<0.001), lower self-assessment of current health (p=0.002), and higher dependence in daily activities (p<0.001).
Non-attenders may have an increased risk of falling which depends on their health status and age. The inclusion of community nurses in primary healthcare teams could be of use not only to identify the non-attenders' health needs, but also to better manage their health, especially the factors that were identified to be associated with greater fall risk.
For the purpose of celebrating the 40th anniversary of Alma Ata declaration, the WHO published a successful model of integrated patient care being performed in Slovenia. After two years, the WHO ...experts evaluated the success in practise during a visit to the Slovenian primary care environment. This report showed that Slovenia was a notable exception regarding developing effective primary care systems. The country has an impressive primary care which performs very well.
PDF
