SSKJ je temeljno slovarsko delo, ki vsebuje tudi podatke o izgovarjavi. Na zapisovanje izgovarjave v SSKJ je preko Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika vplival Stanislav Škrabec. Prispevek ...predstavi obravnavo izgovora v SSKJ, zlasti prispevek Jakoba Riglerja, ki je z metodo anketiranja normiral tonemski način naglaševanja. Izpostavljene so glavne kritike pravorečnega dela SSKJ, ki so jih napisali Golias, Toporišič in Pirnat. Na kratko sta obravnavana razširitev označevanje izgovora v SSKJ2 in aktualno stanje označevanja izgovora v rastočem eSSKJ, ki ne prinaša bistvenega teoretičnega in metodološkega napredka od prve izdaje SSKJ.
V članku so pregledane in komentirane pretekle raziskave glasovnih uresničitev fonema /ʋ/, ki bodo umeščene v sodobno situacijo. Dodatno je opravljena kontrastivna analiza slovničnega opisa, od ...metodoloških usmeritev in instrumentalnih meritev do pretekle ter še veljavne kodifikacije, ki temeljijo na opisu v Slovenski slovnici. Opravljena je slušna in instrumentalna analiza variant fonema /ʋ/ v realno izgovorjenih besedilih obeh univerzitetnih fonetičnih učbenikov, vključno z analizo in ustrezno umestitvijo preteklih raziskav. Na koncu je predstavljen predlog kodifikacije fonema /ʋ/.
Oinarrizko emozioen ezaugarri akustikoez Gaminde Terraza, Iñaki; Garay, Urtza; Etxebarria Lejarreta, Aintzane ...
Fontes linguae vasconum,
10/2019
117
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Lan honetan gazte euskaldun elebidunek oinarrizko emozio simulatuak egitean erabiltzen dituzten ezaugarri akustikoak ikertzen dira. Aztertu diren ezaugarri akustikoak oinarrizko maiztasuna edo f0, ...iraupena eta energia izan dira. Batetik, emozioek zer ezaugarri fonetiko dituzten jakin nahi izan da; bestetik, informatzaileen ama hizkuntzaren eta jatorri geografikoaren arabera bariazio fonetikorik gertatzen den ere aztertu da. Gure azterketa horiek burutu ahal izateko hizkuntzaren eremu osoko 115 informatzaileren corpusa erabili da.
Prispevek obravnava glasovne spremembe v krajevnem govoru Komna, ki so se dogajale od zapisa za SLA (1954) in zapisa za OLA (1986) do danes. Poleg njih so predstavljene še meje arealov nekaterih ...odrazov za dolge samoglasnike.
Članek obravnava fonetični in fonološki status fonema /v/ glede na slovenski knjižni jezik. Fonetično-fonološke raziskave v novejšem času so pokazale nejasnosti glede definiranih glasovnih variant ...(alofonov) fonema /v/ v sodobnem govorjenem knjižnem jeziku in variantnost uresničevanja pravopisno-pravorečne norme ter potrebo po fonetični in fonološki obravnavi alofonov fonema /v/. Obravnava je usmerjena v raziskovalna vprašanja o /v/: število in vrste alofonov ter fonotaktične razvrstitve posameznih alofonov v glasovnem okolju v vzglasju in izglasju zloga glede na načelo zaporedje zvočnosti; fonetične artikulacijske, akustične in avditivne značilnosti posameznih alofonov; zapisovanje posameznih alofonov v transkripciji IPA in narodni fonetični transkripciji; fonotaktična pravila razvrstitve posameznih alofonov. Raziskava ugotavlja drugačen fonetični in fonološki status /v/, kot je uveljavljen v predpisnih priročnikih.
PDF
