Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen Skok, Ines; Štemberger Kolnik, Tamara; Babnik, Katarina
Obzornik zdravstvene nege,
03/2019, Letnik:
53, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod: Sladkorna bolezen zahteva od pacienta učinkovito samooskrbo, h kateri pripomore tudi zdravstvena pismenost. V skladu s tem je bil cilj raziskave na vzorcu pacientov s sladkorno boleznijo ...ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti.Metode: Izvedena je bila študija primera, v katero je bilo vključenih 36 pacientov s sladkorno boleznijo. Instrumenta za zbiranje podatkov sta bila vprašalnik za oceno splošne zdravstvene pismenosti ter vprašalnik za oceno specifične zdravstvene pismenosti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (frekvence, aritmetične sredine, standardne deviacije). Za vprašalnik splošne zdravstvene pismenosti smo izračunali zanesljivost (Cronbach alpha = 0,94) in analizirali dimenzionalno strukturo (faktorska analiza).Rezultati: Na področju splošne zdravstvene pismenosti so udeleženci dosegli najnižji rezultat pri preprečevanju bolezni (x = 2,89, s = 0,85), najvišji pa pri promociji zdravja (x = 3,13, s = 0,79). Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, izkazujejo visoko specifično zdravstveno pismenost, saj so bili njihovi odgovori na večino vprašanj vprašalnika o specifični zdravstveni pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo v povprečju 82 % pravilni.Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo ustrezno stopnjo specifične zdravstvene pismenosti na področju sladkorne bolezni pri skupini pacientov, zajetih v raziskavo. Nekoliko slabša je njihova splošna zdravstvena pismenost na področju preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravega življenjskega sloga.
Avtorica v prispevku najprej opredeli pismenost kot zmožnost sodelovanja v vseh življenjskih dejavnostih, hkrati pa poudari značilnosti nepismenih oseb oziroma oseb z nizko ravnjo pismenosti. Glavni ...poudarek pa namenja merjenju pismenosti, pri čemer ugotavlja, da je temeljna pomanjkljivost ugotavljanja nepi smenosti v nejasnih psihometričnih karakteristikah merjenja, katerih posledica je, da so rezultati takšnih raziskav veljavni le v enem lokalnem ali kulturnem okolju. Opredeli tudi dejavnike, ki povzročajo nepismenost, in ugotavlja, da postaja raven funkcionalne pismenosti vse izrazitejši nacionalni indikator uspešnosti.
Na podlagi mednarodne raziskave (Možina, 2000) o funkcionalni pismenosti iz leta 1998 je možno sklepati, da je funkcionalna nepismenost Slovencev zaskrbljujoča. Raziskava je pokazala, da zgolj trije ...odstotki ljudi dosegajo 4. in 5. raven pri besedilni pismenosti, pet odstotkov jih to dosega pri dokumentacijski in slabih 10 odstotkov pri računski pismenosti. Minimalno raven, ki omogoča delovanje v sodobni tehnološki družbi, dosega še nadaljnjih 20 odstotkov, kar pomeni, da je 70 odstotkov slovenskega prebivalstva nezmožnega, da bi se primerno odzivalo na razmere okolja in samostojno reševalo probleme na osnovi razumevanja osnovnih vsakodnevnih življenjskih situacij. Nekateri pokazatelji funkcionalne nepismenosti ljudi se pojavijo npr. pri razumevanju voznega reda, tvorjenju krajših ali daljših besedil (dopisi, pisma, prošnje, sporočila), upoštevanju navodil ali branju lekarniških pojasnil, razumevanju svojih bolezni, odločanju o načinu zdravljenja, uporabi medijev, sodobne tehnologije itd. Reševanje problema funkcionalne nepismenosti se dotika dviga ravni splošne izobrazbe, socializacije posameznika in širjenja socialne mreže, kar omogoča posamezniku socialno in akcijsko kompetenco, po drugi strani pa sledi trendom v novih oblikah dela in preživetja pod vplivom globalizacije, ki terja od posameznika vseživljenjsko izobraževanje in dvigovanje dodane vrednosti delovnega mesta. Funkcionalno nepismene osebe so zaostale v osebnostnem razvoju in niso sposobne, da prevzamejo odgovornost za svoje vseživljenjsko izobraževanje. Zato se same ne morejo izkopati iz stanja, v katerem je njihov razvoj obstal.
Prispevek predstavlja novejša razumevanja pismenosti, ki se pod vplivom različnih humanističnih in družboslovnih znanosti uveljavljajo tudi na področju izobraževanja odraslih. Opredelitev ...funkcionalne pismenosti, značilne za obdobje od šestdesetih do osemdesetih let, se tudi pod vplivom drugih ved spreminja in dobiva nove razsežnosti. Od šestdesetih letih kaže v okviru Unesca veliko zanimanje za pismenost tudi izobraževanje odraslih. Vprašanju funkcionalne pismenosti se je začel posvečati teoretsko, predvsem pa s pragmatičnimi projekti, kot je bil npr. eksperimentalni svetovni program opismenjevanja. Izraz funkcionalna pismenost se v zadnjem času v okviru Unescovega Inštituta za izobra ževanje v Hamburgu opušča in nadomešča z drugimi pojmi, kot je npr. temeljno izobraževanje (basic education).
Pismenost na delovnem mestu Ivančič, Angela
AS. Andragoška spoznanja,
12/2004, Letnik:
10, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pismenost na delovnem mestu postaja vse aktualnejsa taka zaradi zahtev, ki jih pred zaposlene postavlja informacijska tehnologija, kakor tudi zaradi novih pristopov k upravljanju delovnega mesta. ...Pojem pismenosti ne vkljucuje več samo branja in pisanja, ampak tudi t. i. nove temeljne spretnosti in kljucne kompetence, ki delavcem omogocajo, da sami upravljajo svoje delo in prevzemajo odgovornost za izboljsevanje produktivnosti ter doseganje organizacijkih ciljev. Zaradi velikega pomena, ki ga obdobje hiperkonkurence pripisuje podatkovno utemeljenemu odlocanju, je raba spretnosti pismenosti pomaknjena tudi v sredisce upravljanja novega delovnega mesta. Pri tem pa kritiki opozarjajo na evidenco, ki kaze, da se tudi ob sodobnih modelih upravljanja v organizacijah se vedno ohranjajo odnosi kontrole in omejene avtonomije delavcev. V takSnem kontekstu imajo lahko celo enostavne aktivnosti pisanja in branja razsirjene implikacije za delavce, kajti njihove pisane besede postajajo 'podatki' v procesu.
Temeljni je cilj nastave Hrvatskoga jezika u osnovnoj školi razvoj jezično-komunikacijske kompetencije, odnosno razvoj funkcionalne pismenosti (NPiP, 2006). Upravo bi zato nastava Hrvatskoga jezika ...trebala na zanimljiv i kreativan način poticati razvoj pismenosti. Kreativnost je temeljni ljudski potencijal koji se sustavnim poticanjem kreativnoga mišljenja u svim dijelovima obrazovnoga procesa i u svakoj razvojnoj dobi može unaprijediti. Da bi se kreativnost u nastavi jezika ostvarila, potrebno ju je poticati koristeći se zanimljivim načinima i izvorima poučavanja, ali i činiti to na nekonvencionalan i originalan način koji će od učenika zahtijevati otvorenost, radoznalost i kritičko promišljanje. Upravo je zato cilj ovoga rada bio ispitati utjecaj provedbe jezičnih igara u nastavi Hrvatskoga jezika, kao kreativnoga oblika poučavanja, na razvoj pismenosti. U istraživanju su sudjelovali učenici trećega i četvrtoga razreda (N = 140) koji su bii podijeljeni na kontrolnu i eksperimentalnu skupinu. Eksperimentalnoj skupini prezentiran je jedan nastavni sat u kojemu su se provele tri jezične igre s ciljem kreativnoga poticanja pismenosti. Rezultati obiju skupina ispitanika uspoređeni su, kao i stavovi prema Hrvatskome jeziku i školi općenito. Pokazalo se da ispitanici vole Hrvatski jezik, ali ne vole školu, da u nastavi Hrvatskoga jezika igre provode tek ponekad, ali se zato svi u nastavi vole igrati jer im je tako nastava zanimljivija. Pokazalo se da djevojčice i učenici trećeg razreda imaju pozitivnije stavove prema sadržajima Hrvatskoga jezika od dječaka i učenika četvrtog razreda. Pokazalo se jednako tako da učenici iz eksperimentalne skupine imaju pozitivniji stav prema Hrvatskome jeziku kao nastavnome predmetu i da pokazuju bolje rezultate u znanju. Bolji rezultati eksperimentalne skupine pokazuju da se u nastavi Hrvatskoga jezika važno što više i što češće koristiti jezičnim igrama kao jednim od kreativnih načina poučavanja pismenosti.
Prema statističkim podacima iz popisa stanovništva 2001. godine
2,88% stanovnika starijih od 15 godina nije uopće polazilo dok njih
16,76% nema završenu osnovnu školu, a najveći broj njih 47,06% ima ...završenu tek srednju školu. Ti podaci o stanju obrazovanja stanovništva upućuju da je razina pismenosti, odnosno funkcionalne pismenosti vrlo niska.
U ovom istraživanju provedeno je ispitivanje funkcionalne pismenosti polaznika osnovnog obrazovanja odraslih od trećeg do šestog obrazovnog razdoblja. Ispitivanje je provedeno prema metodologiji UNESCO-a, a za potrebe istraživanja prilagođen je IALS (International Adult Literacy Survey) – Međunarodni upitnik pismenosti odraslih koji se koristi u međunarodnim
istraživanjima. Ispitivana je prozna, dokumentacijska i računska funkcionalna pismenost u razinama 1 do 5, pri čemu razina 1 predstavlja elementarnu pismenost, a 5 ekspertnu pismenost. Ispitivanje se temeljilo na mjerenju vještina na zadacima i problemima iz realnoga života. U ispitivanju su korišteni
grafikoni, upute na proizvodima, novinski članci, reklame, različiti simboli kao i jednostavni izračuni kojima se susrećemo svakodnevno. Analiza rezultata pokazuje da je razina funkcionalne pismenosti kod polaznika osnovnog obrazovanja odraslih niska, uglavnom na razini jedan i dva, općenito nešto je malo bolja kod računske pismenosti. Rezultati se ne razlikuju od rezultata
svjetskih istraživanja koja se rade za cijelu populaciju. Svjetska su istraživanja pokazala da je oko 70% cijele populacije unutar pojedine države funkcionalno nepismeno (Slovenija koja je radila istraživanje 1998. godine ima od 65 do 77 posto funkcionalno nepismenih), odnosno na ispitivanjima se postižu rezultati maksimalno prve i druge razine. Isti su rezultati dobiveni i ovim istraživanjem, mada se ono mora smatrati preliminarnim jer je prvi put kod nas upotrijebljen upitnik koncipiran na način kako to predviđa UNESCO, a osim toga radi se i o jednoj izdvojenoj populaciji u društvu (nemaju završenu osnovnu školu).
PDF
