Oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije (1737–1759) je posebnost zaradi jezika, saj je bila vodena v slovenščini in kot takšna prikazuje slovensko glasbeno terminologijo svojega časa. Med vpisi ...oklicev se jih 19 nanaša na glasbenike oziroma z glasbo povezane osebe. Od znanih osebnosti je najti Filipa Jakoba Repeža, organista, pesnika in skladatelja iz Starega trga pri Ložu.
Prispevek pomembno dopolnjuje dosedanje védenje o življenju in delu frančiškanskega glasbenika p. Mavricija Pöhma (1745–1803) po njegovem vstopu v red v Kamniku že avgusta 1763. Nova spoznanja v ...zvezi s tem razkrivajo točni datum in ime kraja Pöhmovega rojstva na Češkem, njegovo krstno ime in to, da je večino svojega življenja prebil v samostanih na Slovenskem (v Kamniku, Ljubljani in Novem mestu). Nepojasnjeni v Pöhmovem življenju ostajata le dve krajši obdobji po njegovem prihodu v Kamnik (1764–1767 in 1771–1774). Zato je dosedanji »status« p. Pöhma kot glasbenega migranta in osebe, ki naj bi zaradi svojih vezi z rodno Češko in selitev iz enega v drugi samostan odločilno prispevala k dospetju takrat sodobne glasbe srednjeevropskih skladateljev iz tujine k nam, vprašljiv. Temu pritrjujejo tudi nekateri (že objavljeni) izsledki raziskave porekla t. i. »Pöhmovih muzikalij« v Novem mestu, ki so večinoma domačega (kranjskega) izvora.
Pričujoči prispevek se osredotoča na delovanje Hansa Gerstnerja, enega najpomembnejših glasbenikov, ki so na Slovensko prišli iz čeških dežel. Ob obravnavi Gerstnerjevega življenja in dela, ki je ...predvsem posledica njegovega novo odkritega dnevnika, se med drugim zastavlja vprašanje o ustreznosti nekaterih kasnejših glasbenozgodovinskih interpretacij glasbenega dogajanja druge polovice 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem. Slednje so predvsem sledile t. i. konceptu nacionalne glasbene kulture. Tako se vedno bolj kaže potreba po reinterpretaciji nekaterih glasbenozgodovinskih poglavij iz omenjenega obdobja.
Vabilo na odprtje spominske razstave o Edvardu Goršiču, vsestranskem glasbeniku, kulturniku, športniku …, ki je v zadnjih štiridesetih letih 20. stoletja v Celju in njegovi okolici pustil ...neizbrisljiv pečat na področju kulturnega, družabnega življenja in glasbenega delovanja.
Glavni cilj sestavka, posvečenega vprašanju preučevanja čeških glasbenikov v Srbiji v 19. stoletju, želi opozoriti na dileme in njih rešitve v dosedanjem muzikološkem raziskovanju. Posebna pozornost ...je bila usmerjena v manj znane in redko objavljene podatke v zvezi z raznovrstnim delovanjem čeških glasbenikov.
Delovanje čeških glasbenikov je nedvomno usodno zaznamovalo dogajanje v glasbeni kulturi na Slovenskem v 19. in začetku 20. stoletja. Ob prevladujoči vlogi čeških glasbenikov na Slovenskem se ...zastavlja vprašanje, ali je v obravnavanem obdobju sploh smiselno govoriti o »slovenski glasbeni zgodovini«, ali pa bi bilo upoštevajoč nadvse pomebno vlogo čeških glasbenikov na Slovenskem v obravnavanem obdobju veliko primerneje razpravljati o »glasbeni zgodovini na Slovenskem«.
Spomenik neznanca levo je brez sledi napisa in izdelan iz črnega lesnobrdskega apnenca kot stela z vrhom v obliki križa. Po ocenah strokovnjakov so ga postavili v šestdesetih letih 19. stoletja. ...Nagrobnik so na Navju ohranili zaradi lepe oblike, saj posnema srednjeveške arhitekturne vzore. Na sredini se postavlja nagrobnik treh glasbenikov: Čeha Gašperja Maška (1794 – 1873), Čeha Antona Nedveda (1829 – 1896) in Jurija Flajšmana (1818 – 1874) iz Beričevega pri Ljubljani. Posamezni nagrobniki teh treh osebnosti se niso ohranili. Zanje so leta 1937 v povečani cerkvi Sv. Krištofa napravili ploščo z imeni, morda so tja prenesli tudi njihove posmrtne ostanke. Ob ureditvi Navja so v zapuščen apnenčasti nagrobnik vstavili tri plošče iz kararskega marmorja z njihovimi imeni. Poleg nagrobnika glasbenikov stoji neoromanska stela iz lesnobrdskega apnenca, narejena za rodbino Langus. Nagrobnik stoji na grobu slikarja Matevža Langusa (1792 – 1855) iz Kamne Gorice, tu pa verjetno ležijo tudi njegova žena Ana (Wiedenhofer, u. 1887) in hči Marija. Matej Langus je bil znan kot portretist ljubljanskega meščanstva, slikal je tudi freske in oltarne podobe. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)