Nikos Panajotopulos Nikos Panagiotopoulos; Lara Unuk
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Sodobni grški avtor Níkos Panajotópulos je, čeprav po izobrazbi inženir, vsestranski ustvarjalec na področjih scenske in literarne umetnosti, okrog katerih se vrti vse njegovo poklicno življenje. ...Slovenskemu bralstvu se je doslej predstavil z romanom Gen za dvom, antiutopičnο pripovedjo o iznajdbi testa, ki naj bi s pomočjo znanosti v ljudeh odkrival gen za ustvarjanje umetnosti. Ta test postane orodje cenzure in represije umetnosti, saj dokazilo o prisotnosti gena šteje več kot umetniški izdelek ali talent. Gen za dvom je kot očitna družbena satira s primesjo avtobiografske motivike značilen za pisateljski slog Nikosa Panajotopulosa, ki je tematsko zelo moderen avtor, njegovi romani so vpeti v družbo tukaj in zdaj in vanjo usmerjajo kritični pogled, ne glede na to idejno podobnost pa so po snovi zelo raznoliki.
»Grška literatura je pomembna. Še vedno.« Udarna stavka, s katerima se začenja Starogrška literatura Tima Whitmarsha, priznanega strokovnjaka predvsem za poznejšo staro grško književnost, lepo ...podčrtata glavno odliko te prodorne študije, katere prevod je (pičlih devet let po njenem prvem izidu) v slovenskem kulturnem prostoru nedvomno nadvse dobrodošel.
Leta 2012 je pri založbi Institutum studiorum humanitatis (ISH) izšel še zadnji od treh zvezkov, v katerih sta objavljeni po dve Aristofanovi (politični) komediji: zvezek Demagoška komedija z ...dramama Vitezi (Ἱππεῖς) in Ptiči (Ὄρνιθες). Prevajalka in piska spremnih besedil Maja Sunčič je, kot po navadi, spremnemu znanstvenemu aparatu odmerila vsaj tako pomembno mesto kot prevodu samemu.
Članek obravnava homerske motive v pesmi »Priamova pot ponoči« sodobnega grškega pesnika Konstantina P. Kavafisa. Gre za eno od desetih pesmi z mitološko tematiko.Članek v prvem delu primerja ...Kavafisov pristop k obravnavi motiva, ki se nanaša na 24. spev Iliade in obravnava Priamovo pot k Ahilu. Ob tem se dotika tudi vprašanja Kavafisovih virov: se pesnik opira na starogrški izvirnik ali na prevod v novo grščino? V drugem delu članek podrobneje analizira mesta v pesmi, ki se tesno navezujejo na ep, v zaključku pa osvetli Kavafisov odmik od mita, ki je najbolj radikalen v zaključku pesmi.
Pričujoči članek opisuje vlogo govorov v Tukididovi Peloponeški vojni; povzema aktualne pristope k preučevanju govorov v zgodovinski monografiji (mdr. Badiana, Granta, Molesa) in se sooča z ...najpogostejšimi dilemami pri določanju zgodovinskega jedra oz. resnice v samih govorih, ter odnosa med vsebino govorov (lovgoi) in dejansko opisanim dogajanjem (erga) v sobesedilu.
Najnovejša slovenska gledališka uprizoritev Oresteje, kot jo je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana zrežiral Jernej Lorenci, je bila zamišljena kot obeležje prve profesionalne ...uprizoritve Ajshilove trilogije na slovenskih odrih.
Začetki predvaj za pouk govorništva, običajno imenovanih προγυμνάσματα, segajo v 4. stoletje pr. Kr. Kdo jih je iznašel in uvedel, bo najbrž za vedno ostalo skrivnost.
Na podlagi številnih vzporednic med Kirovo vzgojo in "Življenjepisom Vasilija" avtor prispevka dokazuje, da je imel pisec slednjega, naj je bil to Konstantin VII Porfirogenet (945-959) sam ali pa ...kateri izmed njegovih podanikov, med pisanjem biografije ustanovitelja makedonske dinastije pred očmi besedilo atenskega zgodovinopisca.
S tem govorom, tretjo izmed štirih znamenitih 'filipik' (Φιλιπικ̀ι λόγοι, lat. Orationes Philippicae), je Demosten nastopil na zasedanju ljudske skupščine leta 341. Tistega leta je tudi večini prej ...mlačnih Atencem postajalo jasno, da Filipu II. ne bo dovolj oblast nad severno Grčijo, ki si jo je bil pridobil deloma z vojsko, deloma s spletkarjenjem in podkupovanjem, temveč da si namerava podjarmiti celotno celinsko in otoško deželo. V govoru Demostenes opozarja, da Filip posredno in neposredno krši mirovno pogodbo, sklenjeno med njim in Atenami leta 346 (t. i. 'Filokratov mir'), graja neodločne člane atenske skupščine, ki še vedno preveč popuščajo Filipovim pristašem, in zahteva od njih, naj se čimprej pripravijo na odločilni spopad z Makedonci ter naj zanj med Grki pridobijo čimveč zaveznikov.
Leta 2006 je pri Študentski založbi Litera izšel prevod Aristofanove komedije, ki smo jo doslej poznali pod naslovom Oblaki. In že pri naslovu nas prijetno preseneti prva novost, ki jo je vpeljala ...prevajalka Jelena Isak; namesto uveljavljenega naslova Oblaki se je odločila, da v skladu z izvirnikom (gr. haì Nephélai) tudi v slovenščini za naslov uveljavi ženski spol: tako so nastale Oblačíce.
PDF
