O prisotnosti Mikencev na področju zahodne Anatolije, njenih obalah in otokih med začetkom 15. in koncem 12. stol. pr. n. št. pričajo arheološki viri. O naravi stikov med Hetiti in Mikenci na ...»periferiji« obeh kultur je (ob predpostavki, da v hetitskih besedilih izpričano ime Ahhiyawa označuje Mikence) mogoče sklepati na osnovi pisnih virov. Prispevek prinaša pregled in interpretacijo hetitskih besedil z omembami Ahhiyawe, arheoloških virov o Mikencih na področju Anatolije in Hetitih na področju Egejskega morja, nato shematično prikaže naravo stikov med Mikenci in Hetiti in opozori na vprašanja, ki jih identifikacija Ahhiyawe z mikenskim svetom prinaša.
V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja je H. Guterbock s člankom The Hittites and The Aegean World: Part 1. The Ahhiyawa Problem Reconsidered ponovno načel temo, ki je že od odkritja prvih hetitskih ...tekstov in nastanka hetitologije fascinirala vpletene: vprašanje morebitnih stikov Hetitov z grškim svetom bronaste dobe oz. t. i. vprašanje Ahhiyawe. Podobnost tega imena z imenom Ahaja je razdelila znanstveno srenjo na dva nasprotujoča si tabora. Prvi je s stališča zgodovinske verjetnosti zagovarjal istovetnost Ahhiyawe z mikenskimi Grki, drugi jo je s filološkega stališča zavračal. V svojem članku bom zato povzel kratko zgodovino te debate in svoje stališče do nje, hkrati pa bom orisal tudi odnose Hetitov s tistimi egejskimi deželami, ki sicer niso bile naseljene s prebivalstvom grškega porekla, so pa zanesljivo bile v stiku z mikensko civilizacijo: z deželami, poznanimi Grkom klasične dobe pod imeni Lidija, Karija, Likija in Troada.
Nova knjiga o Hetitima Gluhak, Alemko
Migracijske i etničke teme,
06/2000, Letnik:
16, Številka:
1-2
Web Resource
Odprti dostop
Autor se osvrće na neke dijelove knjige Ranka Matasovića Kultura i književnost Hetita (Zagreb, 2000), ponajviše na one koji govore o jezičnoj i narodnosnoj situaciji u Maloj Aziji i šire u vrijeme ...Hetita te nešto i o vremenu prije i poslije. Ukazuje se na relativno novije lingvističke radove u kojima se daju nova saznanja i spoznaje u vezi sa srodnošću maloazijskih jezika za koje se obično veli da nemaju srodnika – hatski s aphaskoadigejskima (sjeverozapadnima kavkaskima), huritski i urartski s nahskodagestanskima (sjeveroistočnima kavkaskima).
PDF
