Zdrav način prehranjevanja je v obdobju mladostništva, zaradi intenzivne rasti in številnih fizioloških sprememb, izjemno pomemben. Obroki v dijaških domovih morajo biti načrtovani skladno s ...Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Smernice). Cilj raziskave je bil ovrednotiti energijsko in hranilno vrednost kosil in večerij v dijaškem domu v Ljubljani ter oceniti njihovo skladnost s Smernicami. Posamezne jedi v ponujenih obrokih smo stehtali ter s spletnim orodjem Odprta platforma za klinično prehrano ovrednotili vsebnost energije in makrohranil. Dijaki so z 9-točkovno hedonsko lestvico ocenjevali senzorično sprejemljivost obrokov. Rezultati so pokazali, da so bile povprečne energijske vrednosti kosil skladne s priporočili za energijski vnos za dekleta, za fante pa so bile premajhne. Povprečna energijska vrednost večerij je bila v vseh treh tednih večja od priporočene za dekleta, medtem ko je bila za fante premajhna v 1. tednu in skladna v drugih dveh tednih. Povprečni vnosi energije z beljakovinami s kosili so bili preveliki, v nasprotju pa so bili povprečni vnosi energije z ogljikovimi hidrati s kosili in večerjami premajhni v vseh treh tednih. Dijaki so v povprečju preveč energije zaužili z maščobami. Povprečna hedonska ocena kosil na 9-točkovni hedonski lestvici je bila 6,5 ± 1,9, povprečna hedonska ocena večerij pa 6,6 ± 1,9.
Leta 1983 smo zasnovali večletni gnojilni poskus po načelu naključnih blokov v štirih ponovitvah. V letu 1994 smo zbrali vzorce krme na negnojeni različici (0), različici, gnojeni s fosforjem in ...kalijem (PK), ter različici, gnojeni s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Vzorce prve, druge in tretje košnje smo ločili na trave, metuljnice in zeli ter ločeno določali vsebnosti Ca, P, Mg, K, Na, Zn, Mn, Fe, in Cu. Glede na delež posamezne botanične skupine smo izračunali tudi vsebnosti elementov v krmi. Gnojenje je značilno vplivalo na vsebnost večine elementov v travah, metuljnicah in zeleh vseh treh košenj. Gnojenje s PK je v krmi zmanjšalo vsebnost Mg in Mn ter povečalo vsebnost P in K. Pri gnojenju z NPK v primerjavi z negnojeno različico (0) se je v krmi zmanjšala vsebnost Fe, povečala pa vsebnost P, K in Zn. Gnojenje z dušikom (NPK vs. PK) je v krmi značilno povečalo vsebnost P, Mg, Zn in Mn ter zmanjšalo vsebnost Ca. Zaporedna košnja je značilno vplivala na vsebnost vseh analiziranih elementov v krmi razen na vsebnost Cu. Pri krmi druge in tretje košnje je bila vsebnost Ca, Mg in Mn večja kot pri krmi prve košnje. Največje vsebnosti P in Zn smo ugotovili v krmi tretje košnje. Metuljnice in zeli vsebujejo v primerjavi s travami dva- do trikrat več Ca, Mg, Zn in Cu. Zaradi tega se s spreminjanjem botanične sestave travne ruše precej spreminja tudi vsebnost teh elementov v krmi. Glede na potrebe krav v laktaciji smo ugotovili izrazito pomanjkanje Na, Zn in Cu, pomanjkanje P pa le v krmi z negnojenih parcel.
Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in ...vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in ...vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
