Raziskovalno vprašanje (RV):V raziskavi smo se med drugim osredotočili na povezavo med prebivališčem in izobrazbo staršev otrok, ki obiskujejo inštrukcije ter njihovo intenzivnostjo. Za namene ...raziskave smo temu primerno oblikovali naslednje raziskovalno vprašanje: Ali bivališče uporabnikov in izobrazba njihovih staršev vplivata na intenzivnost inštrukcij?« Namen: Poglavitni namen raziskave je bil ugotoviti povezavo med intenzivnostjo koriščenja inštrukcij v širši goriški regiji ter krajem bivanja in izobrazbo staršev. Osredotočili smo se na naravoslovne predmete (matematika, fizika, kemija) in en družboslovni predmet (tuj jezik). Metoda: Anketirali smo osnovnošolce, dijake gimnazij, srednjih strokovnih in poklicnih šol, ter študente, vpisane v visokošolske študijske programe na Goriškem. Preko intervjujev z udeleženci inštrukcij in njihovimi starši smo kvantitativno raziskavo obogatili še z detajlno vsebinsko analizo o koristi inštrukcij. Opravili smo še intervjuje z učitelji fizike, kemije, matematike in angleščine, tako na osnovnošolskem, kot srednješolskem nivoju izobraževanja, in na podlagi tega presodili onujnosti in priljubljenosti inštrukcij znotraj sistema formalnega izobraževanja. Pri raziskavi smo se poslužili metode opazovanja, pri kateri smo opazovali učence, ki obiskujejo inštruktorje in se poslužujejo inštrukcij. Raziskava je potekala v obdobju šolskega leta 2016/2017.Rezultati: Na osnovi vseh predstavljenih raziskav se je izoblikovala naslednja ključna ugotovitev; Kraj bivanja in izobrazba staršev ne vplivata na intenzivnost inštrukcij. Organizacija: Glede na ugotovitve, da se obseg inštrukcij povečuje in da so inštruiranci preveč usmerjeni v izboljšavo ocen in ne v boljše utrjevanje snovi, bi lahko ravnatelji in dekani šol izvedlidoločene spremembe pri podajanju učne vsebine, učencem, dijakom in študentom. Pri samiorganizaciji inštrukcij je pomembno to da so neposredno povezane za utrjevanje snovi in ne samo, da so usmerjene v izboljšanje ocen, ki so pogoj za prehodnost in vpis na fakulteto. Družba: Prispevek je pomemben z vidika učencev, učiteljev in tudi Ministrstva za izobraževanje pri prihodnjih reformah šolskega sistema. Raziskava daje osnove, saj bi širša raziskava na to temo lahko ponudila rešitve, ki bi omejile nastajajoči razdor med učenci in učitelji, saj je raziskavapokazala, da se je uporaba inštrukcij v zadnjem času povečala. Predvsem bi se tu morali zgledovati po državah, kjer je študij zasnovan tako, da ni potrebe po dodatnih inštrukcijah. Originalnost: Gre za prvo tako celovito raziskavo na Goriškem in v Sloveniji nasploh. Vključeni so bili vsi nivoji šolanja. Od osnovne šole, srednje šole do fakultet. Predvsem pa se kaže njena originalnost, saj je iskala odgovore o vplivih kraja bivanja in izobrazbe staršev na same inštrukcije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave se kaže v tem, da smo raziskavo izvedli na Goriškem in da je bil vključen priložnostni vzorec, zato ugotovitev ne moremo prenašati na vse, saj vzorec ni uravnotežen. Na podlagi ugotovitev, bi bilo smiselno dopolniti metodologijo in izvesti raziskavo med celotno slovensko populacijo. Druga omejitev je v tem, da je bila izvedena pred COVID-19, saj se je med tem časom podajanje snovi in inštruiranje moralo prilagoditi novim razmeram.
This article focuses on Cankar's novel Gospa Judit, exploring the connection between the text's main innovations and its inherent fragments of Nietzschean philosophy. These innovations-i.e., ...syncretism of genres, essayisation (discursivity), interweaving of two first-person narrators, a female protagonist, as well as an evaluative criterion or satirical polemic, and autobiography as the main poetical principle-were examined from the perspective of the nuclei of Nietzsche's philosophy: morality, will to power, individuality, autobiographicality, and yearning. A Nietzschean approach of adopting a moral framework is analysed as a critique of the nation's morality, while the will to power is perceived as a trait of a distinct individuality or autobiography. Finally, the work is analysed as the mirror of society.
Članek se osredotoča na figuro bralca v literaturi med letoma 1800 in 1900. V nasprotju s tradicionalnimi študijami njegov namen ni pokazati na razmerja znotraj literature in s tem na težnjo moderne ...literature, da odseva samo sebe oziroma zgodovino pripovedi. Namesto tega podčrta pomen vloge literature kot medija moderne individualnosti. S prikazom podob bralcev prozna fikcija reflektira individualnost kot produkt literarnih vzorcev in kontekstov, prenesenih v »resnično življenje«. To gre pripisati dejstvu, da literatura zdaj govori o osnovnih temah sodobne eksistence (kot je denimo dihotomija med individualnostjo in družbo) onkraj moralnih ali racionalnih predpisov. Kako in kolikor posameznikom sploh uspe, da se izpolnijo, kako in ali se jim sploh uspe prilagoditi potrebam družbe – to v literarnem kontekstu ni vnaprej določeno. Literatura ničesar ne določa, tako da se bralci svobodno odločajo, ali in kako branje vpliva nanje. V tem smislu literatura ne ponuja definitivnih odgovorov, marveč odslikuje kompleksne in dvoumne okoliščine sodobnega samouresničevanja. Na to kažejo primeri junakov bralcev v romanih Wielanda, Goetheja, K. Ph. Moritza in drugih. Do leta 1900 literatura izgubi svoj pomen za moderno individualnost. Znanost in tehnologija zdaj sooblikujeta realnost, v kateri literatura ni več razumljena kot medij, ki bi lahko opisal težavno in včasih neuspešno integracijo posameznika in družbe. V skladu s tem so bralci pogosto upodobljeni kot izobčenci. Naklonjenost knjigam postane stigma odtujenosti in neprilagojenosti sodobnemu času.
Try going a week without hearing a call for a massive overhaul of our educational system. Parents, students, educators, bureaucrats, pundits . . . everyone says something must be done. But what? And ...who should do it? In this environment, school leaders must build bridges for change.
Is Education Morally Permitted? Flitner, Wilhelm
Zeitschrift für Pädagogik,
08/1979, Letnik:
25, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Proceeding from the idea that an individual's submission to the will of others interferes with the individual's freedom (as true for education as for politics & justice), emphasized is that ...discipline, asceticism, & education have always been imperative for the individual as well as the social community, which otherwise could not survive. A short history of progressive educational theory after J.-J. Rousseau is provided. Various principles of educational intervention not interfering with man's dignity are discussed, with reference to current educational policy in the Federal Republic of Germany. Modified HA.
SOCIOLOGY OF PSYCHOANALYTIC KNOWLEDGE Haseloff, Walter
Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie,
01/1962, Letnik:
14, Številka:
1
Journal Article
PDF
