Zgodovinski arhiv v Gorici (Archivio storico provinciale di Gorizia) hrani obsežno zbirko muzikalij iz 18. in začetka 19. stoletja. Zbirka je žanrsko raznolika, saj vsebuje cerkvena dela, solistična ...dela za instrumente s tipkami, zbirke arij, komorna dela in tudi precej simfoničnih del. Med zbirkami, relevantnimi za slovensko glasbeno zgodovino, je poleg arhiva ljubljanske Filharmonične goriška zbirka edina, ki dokazuje kontinuirano gojenje simfonične glasbe. Zbirka hrani dela različnih skladateljev: od G. C. Wagenseila, J. Stamitza in drugih mannheimskih skladateljev preko A. Brioschija do zrelejših del J. Haydna, dela A. Gyrowetza in I. Pleyela ter njunih sodobnikov ter prvo in tretjo simfonijo L. Beethovna.
Extended description:
Začetnik slovenskega jazza je bil skladatelj in dirigent Bojan Adamič, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil prvi slovenski jazz ansambel. Leta 1960 je bil prvi ...jugoslovanski jazz festival na Bledu. Leta 1967 se je zaradi mednarodnega povpraševanja preselil v Ljubljano in preimenoval v Mednarodni festival jazza. V pogovoru Draga Pečka in Aleksandra Skaleta, nam Aleksander Skale razkrije predvsem finančne zagate, ki se pojavljajo v zadnjih letih in pomen tradicije, ki jo že s 13. Mednarodnim jazz festivalom želijo nadaljevati.
Bojan Adamič was Slovenian jazz pioneer, composer and conductor, who founded the first Slovenian jazz ensemble in the late thirties of the last century. In 1960 the first Yugoslav jazz festival was held in Bled. In 1967, due to international demand it moved to Ljubljana and was renamed the International Festival of Jazz. Aleksander Skale talking about the fact of how come Slovenia is one of the few, but well known organizers of such events, even though Slovenian people were not so familiarized with jazz music at that time.
Information:
The present clip presents the 13th International Jazz Festival at Križanke in Ljubljana.
Original language summary:
Posnetek predstavlja XIII. mednarodni jazz festival v Križankah v Ljubljani.
Amandus Ivanschiz (in Slovenian literature “Ivančič”) belongs to a group of today little known 18th-century composers. He was, however, in his own time all over Central Europe well known and largely ...copied monastic composer. Around 200 compositions survived to this date in various copies now preserved in Slovenian, Croatian, Austrian, Czech, etc. archives. However, only a few of his compositions are available to modern performers. In volume 3 of the Monumenta artis musicae Sloveniae series are published three “Simphoniae” for two violins and bass, i.e. triosonatas, typical for Viennese musical circles of the 1750s and 1760s. The music is accompanied by an introductory presentation of the composer’s works and Revision Report by Danilo Pokorn (1984).The digitized version of the edition (2020) includes a New Introduction as well as Corrigenda by Maciej Jochymczyk bringing to the reader’s attention new information on father Amandus and corrigenda of the earlier edition.
Amandus Ivanschiz (in Slovenian literature “Ivančič”), due to his surname thought to be of South-Slave origin, belongs to a group of today little known 18th-century composers, but was in his own time ...all over Central Europe well known and largely copied monastic composer. Around 100 compositions survived to this date in various copies now preserved in Slovenian, Croatian, Austrian, Czech, etc. archives. However, only a few of his compositions are available to modern performers. Volume 1 of the Monumenta artis musicae Sloveniae series comprises five trio sonatas which are accompanied by an introductory presentation of the composer and his works and Revision Report by Damilo Pokorn (1983).The digitized version of the edition (2020) includes a New Introduction as well as Corrigenda by Maciej Jochymczyk bringing to the reader’s attention new information on father Amandus and corrigenda of the earlier edition.
Razglasitev postmodernosti za nekakšno »uravnavajočo idejo« sodobne kulture je – skupaj s prepričanjem o »nepreglednosti« umetniških hotenj – ustoličila stališče, da je sodobni skladatelj neizogibno ...primoran k predrugačevanjem preteklih kompozicijskih praks. Razlog temu je dejstvo, da je ideologija Novega, tako značilna za glasbeno zapuščino 20. stoletja, izgubila nekdanjo ostrino. Zdi se, da ta domala nevprašljiva poteza sodobne skladateljske prakse temelji na podmeni o manku skupnega obzorja meril. Problematika »postmoderne nepreglednosti« je bolj priča družbene perpleksnosti kakor pa znamenje kompozicijskih značilnosti. Gre namreč za vprašanje miselne drže: kaže pojmovanje glasbene postmodernosti kot »tisočerih soobstoječih ogledal« razumeti kot nov, splošno uveljavljen zgodovinopisni korektiv ali kot begajoči konec nekoč domnevno homogenega razvoja kompozicijske preteklosti? Vendar to vprašanje presega okvir tega prispevka, osredotočenega na kompozicijski aparat. Zato bi želel pretresti utemeljenost omenjene podmene predvsem z ozirom na simfonično glasbo, značilno za zadnji desetletji 20. stoletja na Slovenskem.
V tej številki Novih akordov so predstavljena dela skladateljev: Julija Juneka (Romanca), Benjamina Ipavca (Ciganka Marija), Emila Adamiča (“Ko bi rosica bila …”, Kazen), Viktorja Parme (Projekt), ...Gojmira Kreka (Polka mazurka). Vsebina posameznih številk glasbene revije Novi akordi je dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije, revijo v fizični obliki hrani tudi Slovanska knjižnica.
V 4. številki Novih akordov so predstavljena dela Josipa Prochazke (Barcarola in Nokturno II), Antona Foersterja (Povejte, ve planine!), Gojmirja Kreka (Prošnja in Idila), Ignacija Hladnika (Fuga), ...Frana Koruna (Potrkali na okno …), Oskarja Deva (Mak) in Kara Jeraja (Lepa Vida).
Samostanski glasbeniki v redovnih hišah v Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Češkem in Moravskem so se v drugi polovici 18. stoletja aktivno udejstvovali kot izvajalci in prepisovalci not ...dunajskih simfonij, godalnih kvartetov in druge komorne glasbe. Prispevek prinaša vpoglede v njihove strategije zbiranja glasbenih rokopisov in osvetljuje tako komunikacijske povezave kot tudi pomembne materialne vidike glasbenega trga (plačila prepisovalcem not, cene notnega papirja in podobno).
Italijanski duhovnik in amaterski plemiški skladatelj Francesco Antonio Bonporti je leta 1703 ponatis svoje inštrumentalne zbirke Sonate da camera a tre, opus 2, posvetil ljubljanskemu knezoškofu ...Ferdinandu grofu Kuenburgu (na tem položaju med 1701 in 1711). Kuenburg je bil znan podpornik italijanske umetnosti v svoji škofiji in kranjski prestolnici. Bonportijeve trio sonate sodijo v inštrumentalno glasbeno zvrst, ki je bila še posebno uporabna, saj je bila primerna tako za povsem razvedrilne namene kot tudi pedagoške in duhovne. Trio sonate so bile priljubljene zlasti med plemiškimi glasbenimi amaterji in v Ljubljani je bilo prav v času Bonportijevega posvetila knezoškofu Kuenburgu na vrhuncu svojega razcveta glasbeno združenje Academia philharmonicorum labacensium, katerega člani so zato zelo verjetno igrali tudi njegove trio sonate.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
PDF
