Uvod: Uspešno zdravljenje z neinvazivno mehansko ventilacijo predstavlja velik izziv, saj jo je mogoče učinkovito upravljati v primeru zadostne usposobljenosti vseh članov tima. Namen raziskave je ...bil oceniti znanje zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnim zdravljenjem. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 68 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah in na urgenci dveh bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika ter statistično analizirani in obdelani z uporabo opisne in sklepne statistike. Rezultati: V raziskavi ugotavljamo, da 76,5 % anketirancev meni, da je njihovo znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji precej dobro. Znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji je 85,3 % anketirancev pridobilo od sodelavcev v službi in 60,3 % od zdravnikov na oddelku. Povprečna vrednost doseženih točk, pridobljena pri vprašanjih o znanju glede uporabe neinvazivne mehanske ventilacije, je bila 23,13 (s = 4.35) od možnih 33. Med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne enote, ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji (p = 0,456). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije. Smiselno bi bilo, da se na državni ravni oziroma ravni posameznih bolnišnic organizirajo izobraževanja s tega področja, na katera se povabi vse zaposlene, ki se srečujejo z neinvazivno mehansko ventilacijo.
V času epidemije covida-19 so se v zdravljenje bolnikov s covidom v Sloveniji vključevale različne slovenske bolnišnice. Ob centralno koordiniranem vključevanju – glede na potrebe in zmogljivosti ...bolnišnice ter ob upoštevanju strokovne usmerjenosti posameznih bolnišnic – so bile izkušnje ustanov različne. V prispevku prikazujemo izkušnje z obravnavo bolnikov s covidom-19 v obdobju 4. vala epidemije v periferni, pulmološko usmerjeni bolnišnici, kar je prvi prikaz analize kakovosti obravnave teh bolnikov v Sloveniji. Osnovne značilnosti hospitalizacij smo analizirali s pomočjo integriranih rešitev informacijskega sistema Birpis in pregleda elektronske temperaturno-terapevtske liste (eTTL). Kakovost strokovne obravnave smo ocenjevali glede na upoštevanje veljavnih strokovnih priporočil. Analiza je potekala z vgrajenimi statističnimi funkcijami programa Microsoft Excel. 99 bolnikov (58 žensk, 41 moških), starih 67,9 leta, je bilo v povprečju hospitaliziranih 8,1 dneva. Večina so bili prebivalci naše regije (61 %), necepljeni (61,6 %) in s težkim potekom bolezni s potrebo po dodatku kisika (88,9 %). Večina bolnikov je prejela steroide (73,7 %), antibiotik (68,7 %) in vitamin D (71,7 %), v manjši meri so prejeli specifično terapijo (remdesivir 25,3 %, kombinacijo kasirivimab/imdevimab 2 %, tocilizumab 1 %). Neželenih učinkov novih zdravil nismo zabeležili. Umrlo je 17 oseb (celokupna smrtnost 17,2 %). Med osebjem na covidnem oddelku ni prišlo do prenosa okužb. Rezultati kažejo, da je bilo zdravljenje bolnikov s covidom-19 v Bolnišnici Topolšica uspešno, hkrati pa nakazujejo možnost dodatnih izboljšav zlasti na področju predpisovanja antibiotikov.
Although nurses in intensive care units (ICUs) are exposed to prolonged stress, no burnout prevention policy has yet been established. This study aims to determine the attitudes and "sense" of ...knowledge of burnout in nurses with burnout.
The study, which has a qualitative exploratory phenomenological design, was carried out in several Croatian ICUs in 2017. ICU nurses suffering from burnout according to their score on the Maslach Burnout Inventory were chosen randomly from five hospitals. Their participation was voluntary. Of the 28 participants, 86% were women (n=24) and 14% men (n=4). They were aged mainly between 36 and 45 (n=11 (40%)) and between 26 and 35 (n=10 (36%)). Semi-structured interviews were conducted up to the saturation point. The conversations were audio-recorded and transcribed verbatim. The text was analysed using inductive thematic analysis, with codes derived and grouped into clusters by similarities in meaning, and interpretation as the final stage.
Emergent themes, compromised private life, stressful work demands, stress reduction options, protective workplace measures and sense of knowledge reflected a variety of experiences, attitudes and knowledge of burnout.
Nurses with burnout provided an insight into their experience and attitudes, and the problems created by burnout. Given the poor sense of knowledge about this syndrome, there is a need to implement education on burnout in nursing school curricula, and clear strategies in the ICU environment, i.e. information, awareness-raising, and specific guidelines on coping, burnout detection and prevention. Approaching burnout prevention through attitudes/social learning may be a novel and feasible model of addressing this issue.
PDF
