Latinski in starogški stavki AcI in NcI izražajo težnjo po stanjskosti in so v tem smislu primerljivi z nedoločniškim polstavki v modernih jezikih (na primer v angleščini). Vzporednica med modernimi ...jeziki in staro grščino se nadalje kaže pri izražanju preddobnosti v obravnanih nedoločniških polstavkih: zdi se, da je v stari grščini to vlogo postopoma (od klasične dobe dalje) prevzemal infinitiv perfekta, kar je skladno z domnevo o istovetnosti med perfektom v grščini v omenjenem obdobju in v modernih jezikih, kakršna sta angleščina in nizozemščina (Haspelmath 1992). Razmere v grščini pa so posebne v tem smislu, da se v isti vlogi uporablja tudi infinitiv aorista (in redkeje, infinitiv prezenta) – pri čemer pa je raba omenjenih infinitivov v vlogi izražanja preddobnosti, kot se zdi, omejena na specifične, predvidljive kontekste. Eden od teh kontekstov je tako imenovani mitološko-zgodovinski stavčni tip, znotraj katerega se nadredni glagol govorjena ali mišljenja (praviloma) nanaša na čas govorjenja, medtem ko se infinitiv aorista, rabljen znotraj odvisnega nedoločniškega polstavka, nanaša na dogodek v povezavi z dobro znano mitološko ali zgodovinsko osebo (Kavčič, v tisku). Vse navedene težnje pri izražanju časovnih razmerij znotraj AcI in NcI stavkov dopolnjujejo tradicionalni pogled na te stavke v klasičnih jezikih in omogočajo izboljšavo didaktičnega procesa.
Josip Pipenbacher se je po maturi leta 1891 vpisal na študij klasične filologije na Dunaju; tu je leta 1895 doktoriral (v disertaciji se je ukvarjal s Ksenofontovim spisom Ustava Lakedajmoncev) in ...opravil profesorski izpit. Najprej je kot suplent poučeval na Državni c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani (zdaj gimnazija Poljane), nato kot profesor na Višji c. k. gimnaziji v Novem mestu in končno znova na Drugi c. kr. državni gimnaziji v Ljubljani; to je med letoma 1921 in 1928 vodil kot direktor. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani je med letoma 1920 in 1939 kot honorarni predavatelj vodil latinske proseminarje in tečaje latinščine. Napisal je vrsto učnih pripomočkov, najbolj znani so latinska slovnica in štiri latinske vadnice, vse v več izdajah, sodeloval pa je tudi pri nastajanju Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja, za katerega je obdelal črko R. Bil je strog ocenjevalec, posebej odmevna je bila njegova ocena Latinske slovnice Josipa Tominška), napisal pa je tudi nekaj prispevkov s področja metodike pouka latinskega jezika. Kot šolnik se je vključeval v delo različnih društev in organizacij, vseskozi je finančno podpiral različna študentska, prosvetna in druga društva, nekaj časa pa je deloval tudi v lokalni politiki kot član ljubljanskega mestnega sveta. Zadnja leta svojega življenja je preživel na svojem posestvu v Sveti Marjeti na Dravskem polju. Umrl je 11. aprila 1949 v Mariboru.
Leta 1869 rojeni Josip Pipenbacher je po končani gimnaziji v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je maturiral, na Dunaju študiral klasično filologijo in tam l. 1895 tudi doktoriral kot drugi slovenski ...doktor klasične filologije (za Franom Detelo). Po opravljenem učiteljskem izpitu je poučeval na II. državni gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji v Novem mestu in nato znova na II. državni gimnaziji v Ljubljani, ki jo je v obdobju od l. 1921 do upokojitve l. 1928 vodil kot direktor. Od ustanovitve Oddelka za klasično filologijo na ljubljanski univerzi l. 1920 do l. 1939 je imel na oddelku kot honorarni učitelj latinske proseminarje in tečaje latinščine.
V prispevku je predstavljeno filološko delo dr. Josipa Tominška, enega najvidnejših filologov v zgodovini slovenske filologije, plodovitega ustvarjalca, vsestranskega izobraženca, kulturnega delavca ...in šolnika. Prispevek temelji na analizi njegovih prispevkov, opisu ozadja njihovega nastanka in predstavitvi pomembnih sočasnih dogodkov, ki so vplivali na šolsko zgodovino na Slovenskem v začetku 19. stoletja, še zlasti pa zgodovino pouka obeh klasičnih jezikov.
l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre strani latinščine Kakor je učence že težko navdušiti za latinščino, si vendarle lahko pomagamo z različnim: - V slovenščini in ...drugih sodobnih jezikih je veliko latinskih tujk, velikokrat nam pride v uho kakšno latinsko reklo kot Mens sana in corpore sano ali In vino veritas. - Iz latinščine so se razvili romanski jeziki. Če se učimo latinščine, se bomo pozneje veliko laže učili romanskih jezikov. - Latinščina je še danes strokovni jezik v medicini in večini naravoslovnih ved.
»Izobraževanje ... ima za svoj cilj etično, duhovno, poklicno in telesno vzgojo Grkov, razvoj nacionalne in religiozne zavesti ter izoblikovanje svobodnih in odgovornih osebnosti.« To so splošni ...cilji javnega izobraževalnega sistema, ki jih narekuje grška ustava, medtem ko Ministrstvo za šolstvo pojasnjuje: »Duh časa ter potrebe in zahteve sodobnosti govorijo v prid splošnemu izobraževanju in ne specializaciji. To pomeni, da mora izobraževalni sistem zagotavljati celovit razvoj učencev in učenk. Njegov cilj morajo biti razmišljujoči, omikani in ustvarjalni ljudje.«
Nekatere grške izposojenke so v latinščini preoblikovane na način, ki ga z latinskimi jezikovnimi zakonitostmi ne moremo razložiti, zato predvidevamo posrednika. S preučevanjem sprememb, ki so ...doletele ohranjene grške besede v etruščanskem jeziku, se skuša dognati določene vzorce, s pomočjo katerih bi lahko razložili nenavadno obliko izposojenke v latinščini.
Informacijska »poplava«, ki jo je prinesel razmah medmrežja, je marsikaj spremenila tudi za klasične jezike in njihov pouk. Spletne baze podatkov, strežniki za posamezna področja, spletne strani ...organizacij, institucij, projektov, skupin in posameznikov ponujajo ogromno materiala od originalnih besedil, prevodov, komentarjev, znanstvenih in strokovnih besedil, člankov, slikovnega materiala, zvočnih zapisov, računalniških rekonstrukcij in animacij, virtualnih ogledov do celotnih knjig, ki so jim potekle avtorske pravice, poljudnih strani itn.; pregled nad obsežnim materialom je skoraj nemogoč, kajti tovrstne strani se pojavljajo tako rekoč tedensko, pa tudi že obstoječe se bodisi dopolnjujejo bodisi spreminjajo bodisi ukinjajo.