Zbirka muzičkih instrumenata iz fundusa Muzeja za umjetnost i obrt jedina je cjelovita zbirka ovog tipa u zagrebačkim muzejima, ujedno i najznačajnija takva zbirka u Hrvatskoj. Unutar nje nalazi se ...nevelika, ali raznovrsna skupina instrumenata s tipkama: klavikord, tri stolna klavira, prenosivi putni klavir, fortepiano, pozitiv, fisharmonika, harmonij, uspravni klavir, dva pijanina te pet klavira. Zbog nedostatka prostora dio instrumenata smješten je u depou namještaja. Rad donosi njihov opis kao i pokušaj smještanja u povijesni i društveni kontekst budući da su osobe koje su posjedovale te instrumente većinom pripadale građanstvu, a neke od njih zaslućile su istaknuto mjesto u kulturnom i umjetničkom životu Zagreba i Hrvatske. Materijalno u povoljnim prilikama, redovito su njegovale kućnu glazbu, a zahvaljujući dostatnoj glazbenoj naobrazbi i same su muzicirale.
U radu se analizira glazba koju je za film The Piano napisao Michael Nyman. Osim tehničke glazbene analize filma, glazba je proučavana s gledišta njezine funkcije u komunikaciji kad je riječ o ...osnovnim porukama filma: kao kritika patrijarhalnog sistema i kao kritika kolonijalnog sistema. Posebno je proučavana simbolička uloga klavira, kao katalizatora i pokretača fabule filma.
Proučevanje zgodovine izdelovanja inštrumentov in posameznih izdelovalcev na Slovenskem nima dolge tradicije. Na ta del glasbene preteklosti je strokovno in drugo javnost prvi opozoril Josip Mantuani ...ob 60-letnici ljubljanske Glasbene matice leta 1932, ki je ob tej priložnosti v Narodnem domu v Ljubljani organizirala veliko razstavo Razvoj glasbe pri Slovencih, kjer so bili z izdelki predstavljeni tudi nekateri starejši in sodobni domači izdelovalci inštrumentov. Med najmanj razvitimi segmenti muzikologije na Slovenskem sta organologija glasbenih inštrumentov in zgodovina izdelovanja glasbil. Večje strokovne pozornosti so bile deležne predvsem orgle in orglarji. Orglarstvo in posamezne mojstre so od sedemdesetih let naprej proučevali Ladislav Šaban, Milko Bizjak in Edo Škulj, v zadnjem desetletju pa se stopnjuje zanimanje še za izdelovalce drugih inštrumentov, ki so v preteklih stoletjih delovali na ozemlju današnje Slovenije. Rezultati posameznih študij so objavljeni v različnih publikacijah, revijah, zbornikih in leksikonih, nekaj podatkov o izdelovalcih pa najdemo tudi v tuji literaturi. Da bi bilo poznavanje zgodovine izdelovanja glasbil in posameznih mojstrov bolj pregledno in dostopnejše, je nujno, da objavljene dosežke strnemo v obliki gesel z vsemi najbolj vitalnimi podatki, s čimer bodo imeli uporabniki boljši dostop do informacij. Pri oblikovanju gesel je bila upoštevana metodologija, ki se je uveljavila v nemški in angleški leksikografski literaturi. Imena izdelovalcev so zapisana v izvirni obliki, ponekod pa so dodane še različice priimkov in imen, ki jih najdemo v primarnih virih. Pri rojstnih podatkih so navedene letnice rojstva in smrti ter natančni datumi, kadar so znani. V primerih, kjer čas rojstva ni ugotovljen, so pomembne letnice delovanja posameznika. Primer: CAJHEN, (Zeichen), Martin (1855–1863). Pri poklicu je mogočih več navedb, npr. izdelovalec orgel, organist, trgovec z glasbili ... Kadar so posamezniki delovali v manjših krajih, je zaradi boljše preglednosti omenjeno bližnje večje mesto. Pri pomembnejših mojstrih sta strnjena vrednotenje njihovega dela ter pomen za slovenski oz. širši evropski prostor. Med vitalnimi podatki so rojstni kraj, pomočniška potovanja, pridobivanje meščanskih in mojstrskih pravic (pri mojstrih tudi okoliščine, kako je prišel do obrtnih pravic: npr. nakup, poroka z vdovo obrtnega mojstra). Sledijo vrste izdelkov, ki so jih izdelovali v posamezni delavnici (npr. klavirji, orgle, harmoniji …), območje delovanja (pri orglarjih so omenjeni kraji in cerkve, kjer so bile orgle postavljene, kam so jih prestavljali in kje so ohranjene danes), velikost delavnice, proizvodnja (npr. velikost opusa pri orglarjih), število pomočnikov in vajencev ter njihova imena. Nato so iznajdbe in izboljšave pri inštrumentih, razstave, priznanja, nagrade ter preimenovanje delavnice in nasledniki. Posebna rubrika je namenjena navedbi ohranjenih inštrumentov v javnih zbirkah, pri čemer so upoštevane muzejske in zasebne zbirke doma in na tujem. Orglarska dediščina je predstavljena pri območju delovanja posameznika. Sledi naslov delavnice in morebitne selitve. Na koncu so v kronološkem redu navedeni viri, in sicer literatura (samostojne publikacije, članki v periodiki, diplomska dela, razstavni katalogi, zborniki in leksikografska gesla), revije in časopisi ter arhivski viri.
Rev. over text
Franjo Kuhač
Black ink
Nasl. nad tekstom
Prijepis Franjo Kuhač
Crna tinta
Nasl. nad tekstom
Prijepis Franjo Kuhač
Crna tinta
Iz ostavštine Franje Ksavera Kuhača
Rev. over text
Franjo Kuhač
Black ink
Nasl. nad tekstom
Prijepis Franjo Kuhač
Crna tinta
Nasl. nad tekstom
Prijepis Franjo Kuhač
Crna tinta
Iz ostavštine Franje Ksavera Kuhača
PDF