Prispevek najprej predstavi Foucaultovo dvojno pojmovanje heterotopije in Böhmejevo razumevanje atmosfere v okviru ekološke estetike narave, nato se osredini na heterotopije vrtov v Tavčarjevih ...črticah in noveletah ter jih opazuje tudi z ekokritiškega vidika. V čustveno, mestoma impresionistično ubesedenih vrtovih, ki referirajo tudi na stvarne lokacije, je prepoznavna matrica locusa amoenus. Zapisujejo se kot drugi prostori, največkrat v vlogi romantične heterotopije, kar pomeni, da od referenčnih družbenih prostorov 19. stoletja niso povsem izolirani, ampak vzpostavljajo z njimi relacijska razmerja, jih zrcalijo in spodkopavajo.
Razčlemba kratke proze v letih 1925-1927, ki so jo prispevali avtorji, rojeni v 80. letih, kaže, da je skupina blizu tradiciji in kratkoproznemu modelu prejšnjih časov. V okvir šreteklega skušajo ...avtorji uveljaviti svoje različice, ki sem in tja vpeljejo tudi kakšno novost.
Pregled literarnovednega raziskovanja slovenske kratke pripovedne proze v zadnjem desetletju se osredotoča na monografske publikacije in tiste antologije ter prispevke, ki so pomembno prispevali k ...izoblikovanju sodobne slovenske teoretske in zgodovinske zavesti o kratki prozi. Pozornost je usmerjena na metodološke razlike v obdelavi ter na tuje in slovenske referenčne kroge, iz katerih izhajajo posamezni raziskovalci. Ohranja se tradicionalno zgledovanje po preciznejši nemški literarni teoriji ter se dopolnjuje s sodobnimi evropskimi in ameriškimi referencami.
O slovenski kratki prozi Alenka Žbogar
Slavistična revija,
01/2013, Letnik:
61, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pregled literarnovednega raziskovanja slovenske kratke pripovedne proze v zadnjem desetletju se osredotoča na monografske publikacije in tiste antologije ter prispevke, ki so pomembno prispevali k ...izoblikovanju sodobne slovenske teoretske in zgodovinske zavesti o kratki prozi. Pozornost je usmerjena na metodološke razlike v obdelavi ter na tuje in slovenske referenčne kroge, iz katerih izhajajo posamezni raziskovalci. Ohranja se tradicionalno zgledovanje po preciznejši nemški literarni teoriji ter se dopolnjuje s sodobnimi evropskimi in ameriškimi referencami.
Vladimir Bartol se je v svojih dnevniskih zapiskih, pa tudi nekaterih objavljenih spisih, pred temi ocitki branil, ces, da ne kaze zamenjavati realnega avtorja z njegovimi liki (ceprav so to ...prvoosebni pripovedovalci) in pripisovati teh nazorov tudi samemu avtorju. Pojasnjeval je, da je prikazoval in slikal pojave svoje dobe, in ne svojih lastnih pogledov in izkusenj. Ob ocitkih glede dr. Forcesina je denimo zapisal: »Vprasali so me na primer, ko so brali Izpoved dr. Forcesina: ti si sovraznik zensk? Odgovoril sem: ne, nisem jaz, dr. Forcesin je imel take izkusnje« (Bartol 2006: 311). Toda Bartol je celo tiste - oziroma se posebej ravno tiste -, ki so ga dobro poznali, tezko preprical o tem. Njegovi zasebni pogledi denimo na zenske niso tistim, ki so bili prikazani v nekaterih kritiziranih novelah, ustrezali nic manj, kot to velja za v njih ubesedno nihilisticno, makiavelisticno cinicno filozofijo. Ne nazadnje je v svojih dnevniskih zapiskih veckrat celo sam potrdil, da je na primer Forcesinov lik v marsicem izdelan po vzoru njega samega (Bartol 2012: 648 sl.). Tudi Donat sicer - ce se omejim le na razvpito novelo o dr. Forcesinu in njegove poglede na drugi spol - nazori realnega Bartola v precejsnji meri ustrezajo problematicnim nazorom njegovega lika. Naj navedem le nekaj znacilnih primerov iz Bartolovih dnevniskih zapiskov. Zagarju je denimo mimogrede navrgel, da so moski »v duhovnem oziru veliko popolnejsi« od zensk (Bartol 1982: 518-19). Preprican je bil, da je moski primeren za duhovno ustvarjalnost, zenska pa ne, in to je poskusal uveljaviti tudi v svojem osebnem zivljenju. Rad je belezil ginofobne domislice in izreke, na primer: »V Rusiji: ,Kura ni ptica, zenska ni clovek'« (RM 25; 6. 4. 1936), ali: za Ruse »utegne zares v polni meri veljati Macchiavellijev izrek: Mnozica je kakor zenska, ce je ne tepes ti, te tepe ona« (B2; 20. 9. 1948). Dnevniski zapisek 7. 3. 1950 prinasa tole modrost: »O 'histerikah' se nekaj. To so zenske, ki niso bile zadoscene ali v seksusu ali v drugih ambicijah, kar se izvede pri zenski lahko na eno« (B3), tisti z dne 13. 6. 1947 pa tole jasno priznanje glede lastne nekdanje ljubezni: »Ce prebiram danes tipe zensk v svojih novelah, potem se moram cuditi, kako pravilno sem jo bil v bistvu pogodil. Verjame samo tistemu, kar ji je prijetno. Do resnice same na sebi ji ni nic. Laze sebi, drugim ...« (B4) Povedna je tudi tale karakterizacija Edvarda Kocbeka: Polno ginofobije je poleg tega najti se v osnutkih za roman o Borisu Varjanku, ki ga je Bartol snoval v Trstu po vojni, in v mnogih drugih dnevniskih zapiskih iz petdesetih let. Na primer: »Kot zenska je Mira Mihelic; op. T. V. kljub inteligenci brez najmanjse zgodovinske fantazije« (B6; 5. 9. 53); ali: »zenske so v bistvu brez zgod. cuta ali, v kolikor ga imajo, imajo okrnjenega (o tem imam se veliko beleziti)« (B7; 9. 11. 54). Zgovoren je tudi zapisek z dne 22. 4. 1956: »Alamut 1.) Najvisji in najgloblji custveni, moralni in filozofski problem nase dobe, ki se je zakljucila z dnem Stalinove smrti, je problem varanja: tistega, ki vara, in tistega, ki je varan. / Jaz sem prisel do njega preko individualne trpke izkusnje: videl sem, s kako lahkoto vara zenska (ne vsaka!), prav zaradi tega, ker je zanjo resnica sama na sebi brez pomena. ('Nic ni resnicno, torej je vse dovoljeno.')« (B8). Naj ta seznam sklenem z dvoumno samokriticnim (v njem je nekaksno priznanje neprimernega mladostnega odnosa do zenskega spola) zapiskom z dne 4. 6. 1953, v katerem Bartol fantazira, kaj bi se zgodilo, ce bi mu v Ljubljanskem zvonu ze leta 1927 natisnili Don Lorenza: »Nabral bi si bil takrat okrog sebe cel harem zensk, kar bi po vsej verjetnosti izpremenilo tok mojih izkusenj. Morda bi na Nado sploh ne bil naletel, manjkalo bi mi s tem nekaj dragocenih izkusenj, izognil pa bi se bil tudi gotovim pretiranostim v sodbi do zensk, pretiranostim, ki ne lezijo v moji naturi« (B1). Bartolova proza upraviceno velja za filozofsko in idejno. Ni veliko slovenskih pisateljev, ki bi v svoje delo tako izrecno, v takem obsegu in tako poudarjeno vnasali (svoje lastne in druge) filozofske in zivljenjske nazore. Junaki mnogih Bartolovih zlasti zgodnjih krajsih pripovedi ne delujejo zares, temvec najveckrat »filozofirajo«, razgrinjajo svoje - se posebej za tedanji cas precej nekonvencionalne - poglede na zivljenje in svet. Ideje, ki jih izrekajo, se pogosto gibljejo v obmocju nihilizma, makiavelizma, cinicnega odnosa do zivljenja, podcenjevalnega odnosa do zenskega spola in podobno. Vse te ideje je mogoce zlasti v zgodnjem obdobju zaslediti tudi pri samem Bartolu kot realni osebi. Vendar to se ne pomeni, da so njegove »filozofske« krajse pripovedi preprost zrcalni odsev njegove lastne miselnosti. Bartol z razlicnimi pripovednimi postopki (najpogosteje z ironijo, vecstopenjskostjo, vecperspektivicnostjo ali z nenadnim koncnim preobratom) taksno ujemanje izpodbija, in sporocilnost njegovih krajsih proz v svoji kompleksnosti ni identicna s filozofijo in nazori samega avtorja. Ceprav je - naj dam le en primer - realni Bartol glede pogledov na alpinizem na strani svojega dragega prijatelja Juga in ne na strani svojega profesorja botanike Franca Jesenka (z njim dejansko ni bil v najboljsih odnosih), v njunem fiktivnem dialogu v pripovedi Razgovor pod Grintovcem prepricljiveje argumentira zadnji. Odnos avtorja do lastnega literarnega lika v estetsko uspeli literaturi pac praviloma ni premocrten in tezen. Ponavadi gre, kot povzame Bahtinovo pojmovanje v opombi k njegovemu Problemu avtorjevega razmerja do junaka Aleksander Skaza, za paleto »mnogovrstnih monoloskih in dialoskih odnosov avtorske besede/avtorskega glasu do junakove besede/junakovega glasu oziroma t. i. tujega govora« (Skaza v Bahtin 1999: 11, op. 2). Bartol sam se je tega kljub vcasih nasprotujocim argumentacijam vendarle zavedal. Don Lorenzo se mu je, kot je opazil, posrecil sele tedaj, ko se je otresel faktografske avtobiografske navlake, ko se je njegova podoba »odlepila od avtorja« (Bartol 2003: 331) in je junak pred pisateljem vstal kot druga oseba. Podobno je ugotavljal tudi ob Trzaskih humoreskah, da so te zazivele umetnisko polno sele tedaj, ko je glavni lik »pretrgal svojo popkovino z avtorjem« (B2; 24. 11. 1948).
Leta 1938 je Anton Ocvirk zapisal: »Preenostranski, v subjektivni kaos zama- knjeni modernizem se je moral docela umakniti zivim problemom neposredne seda- njosti. Zna?ilen primer tega preobrata ...predstavlja knjiga "Sedem mladih slovenskih pisateljev".« Z izrazom »preobrat« je bil misljen prehod od subjektivisti?nih smeri (simbolizem, ekspresionizem idr.) v pripovednistvu in knjizevnosti sploh k stvarnej- semu upovedovanju. Ocvirk je med zna?ilnostmi »preobrata« navedel: usmeritev »v novo, socialno stvarnost, v doumevanje tega, kar je v tesni zvezi z vitalnimi vprasa- nji danasnjega ?loveka« (oCvirK 1938: 597). Po mojem je beseda »preobrat« (za kar v sklepu razprave predlagam ustreznejse ime) primerna ze ob Kuharjevih Povestih iz leta 1925. Zbirka je bila v tistem ?asu domala prezrta in tudi pozneje je bila kar pozabljena. Na to je v uvodni besedi Prezihove zbirke Samorastniki (1940) opozoril Josip Vidmar: »Prezihov Voranc vendar ni popolnoma nov ?lovek v nasi knjizevno- sti, ?etudi je ostal pri svojem za?etku malodane neopazen« ( vidmAr 1951: 404). ena- ko je pozneje menila Marja Borsnik: »Leta 1925 objavi Lovro Kuhar svojo prvo, v osrednji javnosti precej neopazeno knjigo realisti?nih Povesti« (BorsniK 1963: 100). Tako mnenje je ob iskanju vzrokov za neopaznost izrekla se vrsta literarnih zgodo- vinarjev, npr. Anton Slodnjak, Joze Koruza, Franc Zadravec idr. Miran Hladnik je glede neodmevnosti prve Kuharjeve knjige menil, da je bila preuranjena, »socialni realizem je namre? postal aktualen sele v tridesetih letih skozi publicistiko mlajsih levi?arskih avtorjev, zlasti Iva Brn?i?a« (hlAdniK 1993: 45). Kuhar je v Ljubljanski zvon vstopil v letu 1913 (prej je ve?inoma objavljal v Do- ma?em prijatelju) s Tadejem pl. Spobijanom, kratka pripoved Za delom v Ljubljan- skem zvonu 1914 pa je ze z naslovom povedala, da gre za delo, brezposelnost, za boj za vsakdanji kos kruha. Lokacijsko je segel v Trst, kjer delavci pred tovarno ?akajo, da bi dobili delo. Zaledje je avtobigrafsko, med ?akajo?imi je tudi prvoosebni pripovedovalec. Pripoved se kon?a v negotovosti, vendar ostaja upanje za jutrisnji dan. Pripovedovanje je dramati?no napeto v za?etku, nato se z vse manjsim upanjem umirja. V kratkoproznem modelu je pisatelj ostajal v okviru ze znanega, prav tako je v ospredju mimezis stvarnega zivljenja. Malo ve? se ukvarja s psihologijo delavske mnozice, ki nastopa pred tovarno: pri ljudeh opaza zavist, skodozeljnost, celo sovra- stvo, vse je porojeno iz stiske, ki jo v ljudeh povzro?a socialna krivi?nost. Kuhar se giblje v smeri novega realizma. Jasno je videti, da se je povsem usmeril v epskost in da ga cankarjanska lirskost ni privla?ila. To je nazorno videti tudi v kratki pripovedi Borba (LZ 1921; 7400 besed), ki jo zaznamujejo lastnosti, zna?ilne za novi realizem. Marja Borsnik je pisala o razliki med klasi?nim in modernim realizmom. To drugo ime je kot delovno poimenovanje namenila pojavom novega realizma v najrazli?nej- sih variantah v tridesetih letih. Ob obravnavanju pomembnejsih pisateljev, ki so bili rojeni v devetdesetih letih 19. stoletja, je omenjala tudi Lovra Kuharja. Za te pisatelje je trdila, da so ostajali »vsaj do dvajsetih let zvesti "modernisti?no-realisti?ni" tradi- ciji, le Kuhar gre ze skoraj od po?etka ne le idejno, marve? tudi stilno povsem lo?eno, gorkijevsko pot« (BorsniK 1963: 91). To stopnjo svojega pripovednega razvoja je Kuhar sklenil s »kmetsko sliko« Vo- dnjak (Pod lipo 1926, 3800 besed). Zanimivo je, da je bil Vodnjak edina pripoved, ki jo je od »starejse« produkcije sprejel v zbirko Samorastniki. Pripoved je prispodoba kme?kega »trdega zivljenja« in »neznosnega trpljenja«, med drugim tudi zato, ker pri hisi ni bilo vode. Pisatelj si je izbral odlo?ilni trenutek v zivljenju Borovnikovih: ko mladi gospodar uresni?i o?etovo predsmrtno sporo?ilo, kje naj koplje, da bo prisel do vode, in s tem sebi in potomcem omogo?il manj trdo zivljenje. V uvo- dnem delu Kuhar opisuje Borovnikovo kmetijo, tezave z obdelovanjem in rodno- stjo zemlje ter s pomanjkanjem vode, ozna?i ljudi, nato pa pripoveduje, kako mladi Borovnik koplje vodnjak. Stvarno pripoveduje o posameznih fazah napredovanja v globino, dokler po dobrem mesecu dni iz globo?ine ni slisati »divji krik: Voda - voda!« Borovnik prizadeto dozivlja mu?ne trenutke dvoma in olajsujo?e trenutke upanja. Ob tretjeosebnem pripovedovanju pisatelj navrze nekaj kratkih pripovednih scen (prihod tesarja Krivonoga, stri?ev obisk, no?ni pogovor mladega Borovnika z zeno), ki slikovito ponazarjajo nihanje med dvomi in upanjem. Borovnik vedno znova najde mo? za vztrajanje v sebi, v svoji trdni volji in v cilju. Pripovedovalec sledi ?asovni dinamiki z mnogimi ?asovnimi prislovi in sintagmami, s katerimi uvaja posami?no dogajanje, npr. potem, do nedelje, naslednji dan, popoldne, ne- kega jutra, drugo jutro, drugi teden, naslednji teden, nekega dne. po kulminaciji (»voda«) je dogajanje upovedeno naglo in lapidarno: voda se je mo?no razlivala naokoli, kopa? je utonil, ni ga bilo mogo?e resiti, temu sledi ugotovitev o pogrebu. V Borovnikovo zmago in nesre?o je morda vtkano sporo?ilo, da je z nehotenim zr- tvovanjem sredis?nega akterja odprta pot v prihodnost nadaljnjim rodovom. Konec, ki je tragi?en za posameznika in upajo? za druge, zbuja vprasanje, ali je bilo res nuj- no boljso prihodnost ljudi na kmetiji dose?i s tragi?nim propadom osrednje osebe. Domnevamo, da sre?en konec verjetno ne bi adekvatno odseval prav ni? spodbudne takratne stvarnosti. Naj za konec dodam se nekaj o terminologiji. Doslej se je za del obdobja med vojnama uveljavilo poimenovanje socialni realizem, in to kljub temu, da je bilo ves ?as kar nekaj pomislekov. (zAdrAveC 1999: 160-68; 1987: 13-35) Gotovo je bil naj- tehtnejsi pomislek Aleksandra flakerja (1987: 57), ki je menil, da je atribut »soci- alen« odve?, saj ni realizma, »ki ni "socialen", ker je sam pojem mogo?e razume- ti kot dominacijo struktur s socialno-psiholosko motiviranimi zna?aji kot njihovo okostnico«. Zelo smiselna je oznaka, ki jo je predlagal Bojan stih (1987: 137), tj. »socialnokriti?ni realizem«. V bistvu je nazoren in poveden, ker poudarja eno najpo- membnejsih lastnosti knjizevnosti v obravnavanem obdobju: kriti?nost do sodobne druzbe. Po moji presoji pa je primernejsi izraz novi realizem, ki lahko zaobjame vso niansiranost realisti?nih variant med vojnama. Razumljivo je, da je treba vsako razli?ico posebej opredeliti in jo opremiti z imeni nosilcev (zgled je Zadravec 1987). Prepri?an sem, da je tako poimenovanje v duhu tistega, kar je Marja Borsnik zelela razmejiti z izrazoma »klasi?ni« realizem 19. stoletja in »moderni« realizem 20. sto- letja. Mogo?e problem zahteva ponovno razpravo.
Prispevek pojasnjuje premike v slovenski kratki pripovendi prozi po letu 1980 in razlaga, zakaj do njih prihaja, čemur služijo kvantitativna, strukturna in vsebinska analiza slovenske kratke proze na ...prelomu tega tisočletja. Preverjamo še, ali se erotična ljubezen v postmodenrističnem tipu slvoenske kratke pripovedne proze po letu 1980 ne glede na generacijsko pripadnosot posameznega avtorja kaže kot majhna zgodba.
Razprava se osredinja na Dornikove novele in črtice ter poskuša ugotoviti pisateljev idejno-tematski in jezikovnostilni vstop v ekspresionizem. S poetiko notranjega očesa in simbolnoparaboličnimi ...postopki kakor tudi z etično obsodbo vojne, vizijami, grotesknimi podobami in z živalsko simboliko se te umeščajo v bližino Cankarjevih Podob iz sanj, vendar obenem kažejo tudi izrazitejši prehod v ekspresionizem. Dornikov subjekt izpričuje vero v novo človečnost z močno retoriko, pozna skrajni rob eksistencialne, psihološke in etične krize kakor tudi grozljivo personifikacijo predmetov in pokrajine. Mestoma izrazita metaforika je ponekod sicer še polepotena, vendar v največji meri zunaj estetike lepega, sunkovita in hiperbolična, vizualno in barvno učinkovita ter animalizacijska.
K izpopolnjevanju modela se je vrnil v kratki pripovedi Zlocin Bernarda Tula (3000 besed), ki je podobna Cerkovniku Martinu po dogajanju in po upovedovanju vaske stvarnosti. Precej podobna je tudi po ...premisljevanju o »zlocinu, ki ga je naredil «, o preteklosti ipd., s tem da je Bernard Tul manj razgledan, manj bister, nekaj korakov za cerkovnikom. Toda pisatelju je bila taka podoba rojaka ocitno potrebna, da bi dovolj prepricljivo opozoril na krivice, ki se dogajajo preprostim primorskim ljudem. Ti so drzavo doumevali v okviru besed »davek, vojascina, cesar«, ko je cesar umrl, se je Dunaj »odmaknil silno dalec, drzava pa se je preselila v Rim«. In zdaj so Bernardu dokazovali, da je »z nasiljem in uporom drzavi stregel po zivljenju«. Tega seveda ni mogel razumeti, kakor ni moglo kaj podobnega razumeti primorsko ljudstvo. Drzavo je obcutil kot nekaj tujega, sovraznega, medtem ko si je domovino predstavljal kot nekaj povsem drugacnega, prijaznega: »Domovina - to je bila domaca, zakajena bajta za vasjo, siroko ognjisce, na katerem zivo prasketa suho brinje in siri prijeten vonj po smoli, buca terana in okrogla, vesela Sturmova Liza, vaski zvonik, sonce na vecernem morju in megla nad Doberdobom, brajda, loka, laz, godrnjavi sosed Sirca in velika skala na Hrescakovi gmajni.« Tako je pojmoval domovino v tujini, na fronti, v ruskem ujetnistvu, takrat je domovina »zavonjala po sveze preorani zemlji ter kanila na dno njegove zalostne in uzaljene duse«. O vseh teh stvareh je Bernard razmisljal v jeci, »a razmislil ni nic«. Tretjeosebni pripovedovalec nato pripoveduje (podobno kot pri Cerkovniku Martinu) o Bernardovem zivljenju: otrostvo, mladost, manjvrednostni obcutek, vojna, rusko ujetnistvo, internacija, neka zenska ga izrabi, vroca zelja, da bi se vrnil domov, po vojni vrnitev v domaci kraj; razmerje z »ravsasto « Marjeto, zenitev, veliko otrok, »Bernard pa je delal«. Pripovedovalec oznaci socialni polozaj Bernardove druzine, ki se ne razlikuje dosti od polozaja mnogih drugih Krasevcev, takole: »Krompirja in polente je bilo zmeraj manj - kruha sploh niso poznali - davkov in ust zmerom vec.« Ko je miniral veliko skalo, da bi razsiril obdelovalno povrsino, so ga orozniki obtozili, da je prav on z dinamitnimi patroni pognal v zrak vasko solo, in ga zaprli. Po vsem tem se zacenja zadnji del pripovedi in Bernardova kalvarija obtozenca, zlocinca, placanca, »ki je stregel po zivljenju svoje lastne drzave«. Vlacili so ga po zaporih - Gorica, Trst, Koper, Rim. Na sodnem procesu so ga obsodili na 25 let jece. Poslusal je, a ni »skoraj nic razumel«, saj je bil nedolzen. Pisatelj je ironiziral zagovor Bernarda in tovarisev; advokat po dolznosti je govoril z »mehkim liricnim glasom«, zaradi vneme (!) je prehajal v »zoprno vrescanje «. Osladno je oznacil njihov boj z revno zemljo in revscino. In pribil: »Mar mislite, da bi sami prisli do teh uporniskih dejanj! ... To so sami zapeljani nesrecnezi.« Skratka, primorske ljudi je prikazal kot bebce, manj vredne ljudi in s tem prepriceval sodisce, naj bo prizanesljivo do teh nesrecnikov: »iz teme so prisli, temi jih vrnite«. Ob vse tem se je v Bernardu nekaj premaknilo; postal je uporen, »kri mu je zavrela po zilah«, a ko so ga zaprli v celico: »Obstal je za vrati, razklenil roki in roki sta mu padli ob telesu.« Zlocin Bernarda Tula je po invariantnih lastnostih kratka pripoved z modelsko tipiko, podobno Cerkovniku Martinu, le da je manj dodelana, kompozicijsko in zgodbeno nekoliko ohlapna, tip »obraza« s slikovito oznacenim cloveskim likom - osrednjo osebo - iz vaskega sveta, s tem da so domoljubni poudarki ocitni in upornistvo proti tuji oblasti prepoznavno. Avtobiografske sestavine so se v precejsnji meri ponovile, poglavitni poudarek je ostal na krivicni jeci in trpljenju v njej. Tudi ta pripoved je se en primer objektivizacije pisateljevega travmaticnega dozivljanja jece in vsega okrog nje. V vsakem cloveskem liku, na katerega je prenesel jetniska dozivetja, je na svoj nacin predstavil tudi posredovanceve zivljenjske in osebnostne lastnosti, vsi skupaj pa so postali podoba zatiranih Krasevcev. Med osebami, ki so postale nosilke Kosmacevih avtobiografskih znacilnosti, se uvrscajo: jetnik v Bozicni noci v jeci, Danilo v Bozicnem pismu iz celice 589, Najdu v Potepuhu Najduju, delno student Peter v Studenta Petra povest o materi, Vladimir v Veliki nedelji, delno sinova v Kraski simfoniji, cerkovnik Martin v Cerkovniku Martinu, Bernard v Obisku in zdaj Bernard v Zlocinu Bernarda Tula (Glusic 1975: 95-100).
