Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do ...nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu.
Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach α = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza.
Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov ( x= 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski.
Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Primary health care systems (PHCS) can be highly effective at meeting the healthcare needs of people with chronic or multiple morbidity. Under the right conditions it is also the best setting to ...assess health more generally and to intervene when health risks are identified. For people with an established chronic disease, primary care is also the natural setting to coordinate care and to ensure that patients receive the right balance of specialist vs. generalist input - care that is effectively coordinated can improve the overall quality of care by minimising the need for unnecessary and costly acute care, and by improving patient satisfaction. But how is it possible to measure the configuration of a health system and how do the essential features of health systems relate to quality of care? This paper provides an overview of how this might be approached and discusses the challenges therein.
Sistemi primarnega zdravstvenega varstva so lahko zelo učinkoviti pri zadovoljevanju zdravstvenih potreb ljudi s kroničnimi ali več sočasnimi boleznimi. Pod pravimi pogoji so tudi najboljše okolje za splošno oceno zdravja ter za izvajanje ukrepov, ko prepoznamo tveganja za zdravje. Za ljudi s kroničnimi boleznimi je primarno zdravstvo tudi naravno okolje za usklajevanje nege in zagotavljanje ravnovesja med specialistično in splošno oskrbo. Zdravstvena nega, ki je učinkovito usklajena, lahko izboljša splošno kakovost tako, da stremi k zmanjševanju potreb po nepotrebni in dragi akutni negi ter k izboljšanju zadovoljstva bolnikov. Toda, kako izmeriti konfiguracijo zdravstvenega sistema in ugotoviti, na kakšen način bistvene značilnosti zdravstvenih sistemov odražajo v kakovosti zdravstvene nege? V prispevku predstavljamo možne pristope in razpravljamo o izzivih, ki se nanašajo nanje.
PDF
