V razpravi se ukvarjamo s problemoma mimesis in estetskega doživljanja. Pokaže se, da je prastari spor med filozofijo in poezijo,ki ga navaja Platon, izmišljen, saj je z Aristotelovega stališča ...najvišje filozofsko spoznanje izenačeno v poeziji z najglobljim užitkom ob izvedbi. Poezija se tako izenači s filozofijo in postane utelešenje splošnega, prikazanega po zakonih verjetnega in možnega. Na ta dva elementa se nasloni estetski doživljaj, ki je lasten samo človeku, je čezmeren in se ga neradi otresemo, je vezan na višja čutila in zbuja veselje samo po sebi.
V razpravi primerjamo razmišljanja ruskega misleca Mihaila Bathtina z literaturo ruske poznoavantgardne skupine z imenom OBERIU (OBÈRIU - Obʹedinenie raelʹnogo iskusstva). Med njihovim razumevanjem ...sveta v 20. letih 20. stoletja obstajajo vzporednice. Sprašujemo se, ali so njihova sorodna gledišča v razumevanju kulture oz. o položaju individualnega ustvarjalcav njej plod slučaja, znanstva med njimi, ali pa gre za soroden odnos do dejanskosti, kot se je oblikoval na določeni stopnji kulturnozgodovinskega razvoja. Razprava odgovarja na vprašanje, ali je sorodnost v oberiutovski refleksiji dejanskosti usodno zaznamovala Bahtinovo razumevanje, kar je posledično pripeljalo do teorije karnevalizacije, dialoškosti oz. heteroglosije.
Kratki zgodbi, fenomenu 20. stoletja, je treba odmeriti enako prostora v literarni teoriji kakor drugim, navidezno bolj popularnim književnim vrstam. Kljub temu, da ni bila deležna take pozornosti in ...zanimanja med literarnimi teoretiki in kritiki kakor roman, sonet, tragedija in druge književne vrste, je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do pravega preporoda; tako sedaj lahko upravičeno govorimo o področju literarne teorije in kritike, ki se ukvarja le z obravnavo kratke zgodbe.
Vsaka teorija naj bi se začenjala z definicijo temeljnega pojma. V verzologijije to nedvomno verz; vendar ta termin nima srečne usode v slovenskiliterarni teoriji. V literarnih in jezikoslovnih ...leksikonih se verz ponavadi razlaga kot vrstica, ne pa kot posebna vrsta umetnostnega besedila, drugačna od proze. Naš članek ne poskuša poseči v območje vsebine. Njegov cilj ni postaviti mejo med poezijo in prozo, temveč med verzom in prozo; in ta meja, če obstaja, je seveda nekje na ravni oblike.
Vprašanje o literarnosti prizadeva tudi identiteto literarne teorije kot avtonomne discipline. Literarnost ni niti invariantni snop "notranjih" lastnosti vseh besedil, ki veljajo za literarna, niti ...samo "zunanja", družbena konvencija. Opredelimo jo lahko kot učinek besedila v literarnem sistemu, mogoč samo na podlagi paradigem in konvencij iz literarnega kanona.
Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom. V enoten okvir je vpel obravnavo pojavov, ki so ...se prej zdeli obrobni (citat, parodija, itn.), s tezo, da je literatura narejena iz literature, pa je opozoril na avtoreferencialnost literarnih procesov. Razprava sistematično sintetizira problematiko literarne medbesedilnosti: razliko med občo medbesedilnostjo in citatnostjo, temeljne načine medbesedilnega predstavljanja oziroma sklicevanja na citatne figure in vrste (od aluzije do variacije).
