Članek obravnava doslej slabo raziskan grad Lušperk v bližini Zreč in njegove prebivalce, zlasti vprašanje njihovega izvora. Grad so v 13. stoletju zgradili na posesti Krške škofije, njegove ...prebivalce pa v pisnih virih pogosto srečujemo kot priče, večkrat v povezavi s Krškimi škofi, z gospodi Žovneškimi (oziroma grofi Celjskimi) ter grofi Vovbrškimi, čeprav ne kaže, da bi v politiki imeli pomembnejšo vlogo. V teku 15. stoletja je grad vse bolj propadal, v času celjsko-habsburške fajde je bil poškodovan, zatem pa je ostal v ruševinah.
LOVE, TOWN AND WAR. AN ANALYSIS OF THE MICROSTRUCTURE (CLOSE READING) IN DRAGO JANČAR’S WAR NOVELS
The paper focuses on the micro-structural analysis, i.e., close-reading, of the selected literary ...texts. Close-reading is the opposite of distant reading that generally connotes analysis of a much larger corpus. Close-reading is an acceptable strategy for textual interpretation. This strategy includes, at first glance, some banal issues, such as the relationship between historically documented events and their literary (fictional) presentations, spatial data (in this case Maribor and its topography), and temporal data (linear or recursive). Furthermore, this procedure enables identification of a given genre, for example a cycle or some kind of a supra-text (in this case a novelistic trilogy). The analysis will show how the fundamental paradox embedded in Maribor, its Slovene-German past, is reflected in Jančar’s novels. Special emphasis is placed on processes, motifs, images, characters, events and even micro-texts present in Jančar’s short prose that later reappear in his novels in a new context. Jančar’s text that are studied are Severni sij (Northern Lights, 1984), To noč sem jo videl (I Saw Her That Night, 2010) and In ljubezen tudi (And Love Itself, 2017).
Der jahrhundertelange Kontakt zwischen der slowenischen und deutschen Sprache und Kultur hat die Stadt Maribor bedeutsam geprägt. Seit den Anfängen der Stadtentwicklung im 12. Jh., vor allem aber ...seit dem 13. Jh., als die Stadt unter die Herrschaft der Habsburger kam, nahm die Zuwanderung aus den deutschsprachigen Ländern stark zu, vorrangig aus dem heutigen österreichischen Kärnten und der österreichischen Steiermark, jedoch auch aus Bayern und vielen deutschen mittelalterlichen Städten, was zu einem stark ausgeprägten deutschen Stadtcharakter führte. Die deutschsprachigen Zuwanderer waren in der Regel hochqualifiziert und gebildet; sehr schnell übernahmen sie führende Positionen in der Wirtschaft und im öffentlichen Leben. Zu bemerkbaren national- und kulturpolitischen Auseinandersetzungen zwischen den Deutschsprachigen und den Slowenen kam es in den 60er Jahren des 19. Jh. Seitdem dienten beide Sprachen, jeweils zu ihrer Zeit, zur Identifizierung der Stadtbewohner mit eigener Sprach- und Nationalgemeinschaft sowie zur Regelung sozialer und Machverhältnisse in Wirtschaft, Verwaltung, Alltagskommunikation, Schulwesen und Kulturleben. Die gegenseitige Beeinflussung beider Sprachen führte zur Ausprägung einer umgangssprachlichen Varietät des Deutschen mit slowenischen Interferenzerscheinungen, bekannt unter dem Namen Mariborer Deutsch sowie zur Ausbildung der städtischen slowenischen Umgangssprache mit zahlreichen Germanismen.
Abstract The end of World War I brought not only the end of a great slaughter but also the creation of new countries, great expectations of better living conditions, and the promise of an end of ...scarcity. In Maribor, a contested border town occupied by Slovenian troops and annexed to the newly established State of Slovenes, Croats, and Serbs, expectations were even higher. A part of the population opposed the town's annexation to the newly established state and compared the living conditions at home with those in Austria. As early as November 1918, the Slovene City Food Council was established in Maribor to feed the city's population. It introduced measures similar to those introduced during the war, such as food ration cards. Despite these measures, food shortages and hunger were part of everyday life, especially in the winter of 1918–19. This article discusses civilians' survival strategies, as well as continuities and discontinuities between wartime and postwar measures to improve the food supply. It shows that despite the efforts of the new Yugoslav authorities, they often continued wartime practices and food remained of poor quality and difficult to access for most of the population throughout 1919.
Prispevek obravnava mesto v nočnem času. Posebnost obravnavane tematike je časovna razsežnost prostora ter območja – kraji, ki »živijo« ponoči. Noč ima ekonomsko, kulturno, oblikovno in socialno ...vsebino in prav te lastnosti določajo spoznavanje mesta v nočnem času. Izpostavljene so naslednje teme: kraji potrošnje, kraji dela, kraji zabave, kraji nočne podobe mesta ter kraji družbeno nesprejemljivega, delikventnega vedenja. Empirični del se nanaša na mesto Maribor.
The article presents an overview of the literature on Maribor’s music history from the thirteenth century to the present day and highlights the problem of the organised archive material of various ...institutions. An analysis of current achievements reveals gaps in our knowledge of the sections of Maribor’s music history discussed to date and suggests areas for further research.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v ...novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v ...novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
PDF
