V članku so predstavljeni rezultati rentgenske spektroskopije ročajev štirih polnoročajnih bronastih mečev starejše železnodobne dolenjske skupine. Rentgenski posnetek ročaja meča iz ...Podzemlja (8. st. pr. n. št.) dokazuje, da so ga priložili v grob po najmanj dveh popravilih. Trn antenskega meča z Vinjega vrha (8. st. pr. n. št.) je bil drugače kot pri podzemeljskem ulit skupaj z ročajem in ni ostanek zaključka rezila. Meč iz Save pri Krškem se po bimetalnosti navezuje na antenske meče iz jugovzhodne Evrope iz 9. oziroma 8. st. pr. n. št. Rentgenski posnetek nakazuje, da je bil bronast ročaj meča ulit neposredno na trnast zaključek železnega rezila. Rezilo meča z Vira pri Stični (7. st. pr. n. št.) se zaključi v spodnjem delu ročaja, kjer je pričvrščeno z zakovicama. V treh luknjicah na osrednjem delu ročaja ni več zakovic za pritrditev rezila. Prvotno rezilo so zamenjali z drugim, le plitvo vdetim v ročaj. Meč ni primeren za sekanje, temveč so ga uporabljali kot vbodni meč.
Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih messer, in 49 bojnih nožev, ...imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (bauernwehr ali hauswehr). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.
Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši ...depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.
Prispevek obravnava fenomen nenavadno velikega števila najdb srednjeveških mečev iz reke Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Odsotnost ali pomanjkljivost najdiščnih podatkov, ki zaznamuje večino od ...več kot 56 odkritih primerkov, narekuje poglobljeno obravnavo t. i. notranjih pokazateljev posameznih najdb. Ti vključujejo stanje meča ob odkritju, sledove poškodb in manipulacij ter prisotnost ali odsotnost ostankov nožnice. Preučitev in upoštevanje tovrstnih dejavnikov nadgrajuje analizo tipološko-kronoloških značilnosti orožja, delno blaži izpad arheoloških podatkov o kontekstu in lahko do določene mere celo prispeva k osredotočanju interpretativnih nastavkov oziroma hipotez o okoliščinah in vzrokih potopitve. Kronološka strukturiranost mečev z vrhuncem med 12. in sredino 14. st. ter slabše oprijemljivim številom poznejših najdb, relativna maloštevilnost najdb sočasnega orožja na drogu ter konjske in konjeniške opreme, ki bi dokazovala intenzivnejše premike v obrečnem prostoru, nadalje zgoščeno pojavljanje mečev na določenih odsekih reke in končno omejena, iz okolja izvirajoča tveganja za naključne izgube v veliki meri izključujejo možnost ponavljajočih se dejanj iz trenutnih vzgibov in podpirajo domnevo, da je potopitev pomembnega dela obravnavanega orožja rezultat zavestnih odločitev oziroma namere.
Odlično ohranjena bronasta polnoročajna meča spadata med dragocene kose orožja s konca bronaste dobe (14.–12. stoletje pr. n. š.). Najdena sta bila v strugi Ljubljanice pri Bevkah (desni) in pri ...Blatni Brezovici (levi). Predmeta hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 210, 211, kat. št. 20.
V srednjem veku je bila Ljubljanica pomembna prometna pot, ki je vodila prek težko prehodnega Ljubljanskega barja. Številni srednjeveški meči (na sliki so trije iz verjetno 13. stoletja) dokazujejo, ...da so jo uporabljali tudi za vojaške namene. Meče hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 312, 313, kat. št. 97.
železo, medenina, les, usnje, dolžina 1020 mm, rezilo 880 mmRočaj je lesen in ovit z usnjem. Glavica ročaja je kljunasto oblikovana. Prekrita je s plitvo kovinsko kapo, ki je nadaljevanje hrbtnega ...okovanega dela. Od glavice poteka ročajni locen v pravokotno postavljen odbojni krak z nožnično in ročajno kobilico v sredini. Zadnji odbojni krak se konča z odebeljenim profiliranim zaključkom. Na zunanji strani ročaja sta dve zakovici v obliki izboklih zvezd, na notranji pa palčni prstan. Rezilo je široko, z žlebom na obeh straneh. Enorezno rezilo je v spodnjem delu dvorezno. Na rezilu je vgraviran krog z neidentificiranim grbovnim poljem.Lit.: Jan Šach, Blankwaffen in der Habsburgermonarchie, Praga, str. 156-157.
železo, les, medeninasta žica, dolžina 965 mm, rezilo 795 mmRočaj je gosto opleten ali ovit z medeninasto žico. Glavič jajčaste oblike, zgornji in spodnji ročajni prstan so brušeni na diamantni brus. ...Vitek ročajni locen prehaja v odbojni krak, katerega zadnji del se na koncu rahlo odebeli in zavije. Pod ročajem so prednji in zadnji odbojni kavelj ter ovalni ščitek. Rezilo je ravno, dvorezno, v prerezu lečasto in ima vgravirane rastlinske ornamente.
PDF
