Prispevek odpira razpravo o razvoju mesta na stiku z Ljubljanskim barjem. Južna obvoznica je prekinila postopni prehod mesta v zaledje in južno preddverje je ostalo pozabljeno. Odgovori na vprašanja ...o prihodnosti razvoja tega dela so v prispevku podani na treh ravneh. Na prvi so opredeljena strateška izhodišča, ki naj bi vodila razvoj mesta v krajinskem parku. Izpostavljen je pomen sodelovanja z drugimi občinami kot pogoj za uravnotežen razvoj. Na drugi ravni so odprta vprašanja funkcionalnega in vsebinskega zaokroževanja južnega roba mesta. V zadnjem delu je predstavljen predlog za zasnovo novega mestnega rekreacijskega parka, ki je povezan s pobudo za prevrednotenje odnosa do barjanskega dela mestne občine. Vse ureditve se podredijo aktivni preobrazbi na podlagi dolgoročnega razvojnega scenarija z vgrajenimi varovalnimi in nadzornimi mehanizmi.
Fotografija prikazuje ptujski mestni park v času med obema vojnama. Park leži na levi strani reke Drave, v bližini Osnovne šole Mladika. Ograja, ki meji na rečno nabrežje je bila enaka vse do leta ...1972. Učenci bližnje OŠ Mladika smo na poti do šole tu prebili veliko časa. Ena izmed naših dokaj nevarnih iger je bila hoja po ograji, pri čemer smo tekmovali, kdo bo s spretno hojo dlje prišel.V daljavi se vidi železniški most, ki je imel za takratne čase zelo lepo in močno železno ograjo.Lastnik fotografije: Peter Mesarič
Fotografija prikazuje ptujski park ob nabrežju reke Drave, ki se je v času med obema vojnama imenovalo Aleksandrovo nabrežje. Ob reki stoji konjska vprega z naloženimi kupi snega. Ob snežnih ...padavinah v zimskem času je bilo namreč potrebno kupe snega odstaniti iz mestnih ulic, da je promet čimbolj nemoteno tekel. To so nekoč počeli s konjsko vprego. Sneg so ročno naložili na vozove, ga odpeljali v mestni park in od tam zmetali v reko Dravo. Lastnik fotografije: Peter Mesarič
Sprehodi po Mestnem parku so bili pogosti, pravzaprav so bili vsakodnevni. Včasih so se zaključili na igralih, včasih kje pri katerem od ribnikov, včasih že pri tistem, ki je bil in je še – čez cesto ...od domače hiše.Posenetek je nastal, ko se je mama navdušila za beleženje družinskih utrinkov z domačo kamero. Prav ob tem sprehodu pa se je hčerki na posnetku pridružila še neka druga deklica, hči znancev. Očitno jeseni sta za okras posnetku vsaka pobrali en odpadli kostanjev list, ki jih je bilo naokrog v izobilju. Paviljon pa je itak ultimativna kulisa.
