Leta 1997 je bil na lokaciji starega lesenega mostu zgrajen novi most za pešce, ki je ponovno povezal Zadružni trg na desnem in Dravsko ulico oz. staro mestno jedro na levem bregu Drave.
Po današnji Prešernovi ulici je v rimskem času tekla grobiščna cesta. V srednjem veku je ulica predstavljala tržno ulico, saj so se tu odvijali srednjeveški sejmi. Do 15. stoletja ulica ni imela ...posebnega imena, označevali so jo kar z besedo Trg. Potem ko so leta 1445 ob mestnem stolpu postavili žitno mero, je ulica dobila ime Žitna ulica. Pozneje se je preimenovala v Gosposko, saj so tu prebivali predstavniki višjih slojev družbe.
Mestni kurat Simon Povoden (1753-1841) je leta 1830 dal v mestni stolp vzidati zbrane spomenike s Ptuja in okolice. Tako je nastal Povodnov muzej, eden najstarejih lapidarijev na prostem.Fotografija ...je bila posneta leta 2016.
Javni prostor v sodobnem mestu je podvržen spremembam zaradi ekonomskih in političnih interesov in se vse bolj privatizira. Družbene vsebine se v mestu razvijajo na podlagi produkcije kapitala, kar v ...modernistični formalni zasnovi ni bilo predvideno. Mestno jedro se zaradi neustreznih razvojnih programov in strategij vsebinsko prazni, vsebine pa se selijo v nove oblike urbanistične zasnove – v mesta potrošnje, ki se po navadi razvijajo na mestnih obrobjih. Na podlagi zgodovinskega razvoja mesta Koper se poskuša poiskati ključne trenutke, ki so pripomogli k procesu komercializacije. V obdobju funkcionalizma so poskušali urejati družbeno problematiko mest, ne da bi vzpostavili kritičen odnos do morebitnega vpliva kapitala na javni prostor. Funkcionalizem je historično povezan z demokratično naravnanostjo in socialno angažiranostjo, z razvojem pa je postal vse bolj podrejen kapitalu. Tako je bila ustvarjena idealna osnova za hiperprodukcijo potrošnih mest.
Na trgu dominira mestni stolp. Pred njim stoji Orfejev spomenik, za njim je vidno pročelje mestne cerkve sv. Jurija. desno od stolpa je zgradba mestnega gledališča.
V zgodovinskem jedru Novega mesta vladajo nevzdržne prometne razmere. Osebni motorni promet duši mestno jedro, hkrati je dobra dostopnost bistvena za lastnike lokalov in preostale meščane, saj mestni ...avtobusi tja ne peljejo. Študija predlaga spremenjen prometni režim, katerega temeljna cilja sta preureditev dela osrednjega mestnega trga v ambient za pešce in izločitev tranzitnega prometa s preusmeritvijo vozil na manj prevodne stranske ulice. Uvede kratkotrajno parkiranje, uredi manjše parkirne hiše v jedru in večja parkirišča na obrobju, čez jedro pa spelje mestne avtobuse.
PDF
