Stoletja stara slovensko-hrvaška meja je v glavnem naravna, poteka po rekah in gorskih slemenih. To opredeljuje tudi organizacijo življenja v obmejnih območjih. Nova meja to tudi potrjuje, je odraz ...trenutnih odnosov, moči in interesov, kar ustvarja spore med dvema državama. To velja še posebej za mejo na rekah (Dragonja in Mura) in na morju.
Klimatske značilnosti JZ Slovenije se približujejo sredozemskim, zato tu še uspevajo nekatere kulture, najpomembnejša je oljka, ki so značilne za osrednji Mediteran. Te kulture rastejo na njihovi ...severni klimatski meji, zato jih ogrožajo občasne pozebe. Razvoju oljkarstva in tudi drugih klimatsko zahtevnejših kultur gredo na roke tudi klimatski trendi v zadnjih desetletjih in napovedi za 21. stoletje, ko naj bi se podnebje še otoplilo.
Otok pred Izolo Steinman, Franci; Gosar, Leon
Urbani izziv,
06/2002, Letnik:
13, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pomorska gradnja pred Izolo prinaša obogateno vrnitev prejšnjega stanja. Otok je umeščen tja, kjer ni pravnih režimov, ki jih uveljavljajo država ali lokalna skupnost. Pravni režimi, ki določajo ...uživanje vodnih pravic in omejitve (gospodarjenja, ravnanja, rabe), lahko omejujejo pravzaprav vse, zato mora biti njihova sinteza izhodišče za analizo skladnosti današnjih rab in za načrtovanje prihodnjih rab morja in obalnega območja. Na primer akvatoriji školjčišč, umeščenih brez zadostne analize stanja v Strunjanski zaliv, povzroča konflikte rab, nesprejemljivo omejevanje splošne rabe morja in nedovoljeno omejevanje sosednjih območjih. Opravljena analize pri otoku pred Izolo kaže, da tam takšnih posledic ni. Tam so predvidene le rabe v javnem interesu, saj se pri presoji sprejemljivosti najprej pretehtajo javni in nato skupinski interesi, morebitne posebne (npr. podjetniške) rabe pa dovolijo le, če ne omejujejo prej navedenih. To omogoča integralno gospodarjenje z obalnim območjem, ki upošteva funkcionalne povezave kopnega in morja.
Nada in Vida, Vida in Nada, sestri, rojeni sredi 2. svetovne vojne, dve leti druga za drugo. Pivčanki v povojnem Kopru. Mlajša je v tam obiskovala ekonomsko srenjo šolo in stanovala v dijaškem domu, ...starejša jo je šla obiskat. In na morje. Kar tiste časa ni bilo enostavno. Kombiniranje pešačenja, redkih avtobusnih zvez in vlakov za uresničenje nekajurnega obiska je terjalo čas, iznajdljivost in potrpežljivost. Vendar je morje tista leta postajalo velika in množična želja Slovencev, ki se je začela dodobra uresničevati šele več let kasneje. Tudi s t. i. avtomobilizacijo.Bilo je prelepo zgodaj pomladansko srečanje, ki ga je bilo treba ovekovečiti s fotografijo. (sf)
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, skrajni severni del Jadrana, ki je s treh strani omejen s kopnim. Ker je v njem razmeroma malo vode, manj kot v kakšnem velikem jezeru je izjemno občutljiv na ...ekološke spremembe. Geomorfološka dejstva nas opozarjajo na to, da so možnosti rabe zelo omejene. V prihodnje bo potrebno zelo skrbno, pretehtano in uravnoteženo ravnanje z naravnimi danostmi. Danes se zdi, da se ob umanjkanju dolgoročne razvojne vizije tega ne zavedamo dovolj.
Delavci ravenske železarne so s svojimi družinami dolga leta dopustovali v lastnem počitniškem domu v Portorožu. Dom je bil na čudoviti lokaciji, zelo blizu morja, v idilični okolici sredozemskega ...rastja. Obkoljen je bil s čudovitim parkom, v katerem so rastli oleandri, lovorjevi grmi, bambus in celo palme. Med potkami so v hladni senčki bile postavljene klopce, mizice, celo terasa z ležalniki za sončenje in tuš. Dom je imel svojo plažo, le nekaj korakov od morja. Do nje si prišel le, če si prečkal glavno cesto Portorož – Piran, kar je seveda lahko bilo zelo nevarno. Na fotografiji je znamenita plaža počitniškega doma ravenskih železarjev v 60. letih, ko še ni bila urejena. Kasneje so uredili betonsko plažo in s stopnicami urejen dostop v morje. V daljavi se vidijo skladišča Piranskih solin, ki stojijo še danes. Žal so ob razpadu Železarne Ravne v 90. letih počitniški dom prodali in na tem mestu danes stoji Visoka šola za pomorstvo. Tranzicijski čas je zahteval svoje. Med drugim tudi za ravenske železarje in njihove družine edini počitniški dom, ki jim je omogočal preživljanje dopusta na morju.
Ivanka Agrež, tretjerojena izmed petih otrok Ivane in Antona Agreža, je že v letu 1940 kot 18-letnica zapustila svojo rodno hišo na Skalni kleti v Celju. S posredovanjem brata Edvina, ki je služil ...vojaški rok v aviaciji Kraljevine Jugoslavije na beograjski Batajnici, je spoznala kapetana Iva Gračanina, rojenega Sarajevčana, s katerim se je preselila na Sušak v Reki, blizu, tudi Slovencem zelo znane, božjepotne cerkve na Trsatu, h kateri smo običajno tudi poromali ob obisku reških sorodnikov.Na fotografiji je Ivanka na plaži Sabličevo, 8. avgusta 1954, s svojimi otroki. Spredaj sta sinova Ivek in Dragan ter hči Zlata, Za njimi pa Ivanka s hčerko Meri. Ivanka in njeni otroci so veliko šolskih počitnic preživeli pri stari mami Ivani Agrež na Skalni kleti pod celjskim gradom.Vir: osebni arhiv Prispeval: Rudi Škedelj
PDF
