Oljenke so značilno rimsko svetilo. Keramične so razmeroma pogoste najdbe (oljenke na sliki so iz časa od konca 1. stoletja pr. n š. do 3. stoletja n. š.), bolj luksuzne bronaste pa so redkejše. ...Bronasta oljenka iz Ljubljanice je verjetno italski izdelek iz sredine 1. stoletja. Predmete hrani Narodni muzej Slovenije.
Na Dolgih njivah pri Vrhniki je bilo leta 1885 najdenih prek 600 svinčenih izstrelkov za pračo, velik del (433 primerkov, skupna teža več kot 29 kg) jih hrani Narodni muzej Slovenije. Svinčeni ...izstrelki (Rimljani so jih ponavadi imenovali želod – glans) so bili učinkovito orožje za boj na daljavo.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 254, 255, kat. št. 51.
Bronasta čelada iz struge Ljubljanice pri Bevkah (najdena 1984 leta) pripada vrsti čelad, kakršne so nosili rimski vojaki do približno prve tretjine 1. stoletja pr. n. š., priljubljene pa so bile ...tudi pri Keltih. Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 228, 229, kat. št. 35.
Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni ...pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.
Koščene harpune iz srednje in mlajše kamene dobe (10.000–6.000 let pr. n. š.) so uporabljali pri ribolovu, ki je v tem času postal pomemben vir prehrane prebivalcev Ljubljanskega barja. Najdene so ...bile v strugi Ljubljanice. Harpune hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 198, 199, kat. št. 5.
Čolnarski kavlji se uporabljajo pri plovbi za odrivanje in vlečenje čolnov, pa tudi za plavljenje lesa. Njihova oblika se je skozi čas le malo spreminjala, zato jih je težko datirati. Na sliki so ...kavlji iz poznega srednjega ali novega veka, najdeni v strugi Ljubljanice. Hrani jih Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 368, 369, kat. št. 142.
Amfora, odkrita v strugi Ljubljanice pri Vrhniki leta 1884, je bila verjetno izdelana v Istri v 1. stoletju. Namenjena je bila prevozu olja; istrsko olje je bilo v 1. stoletju priljubljeno na ...območju od severovzhodne Italije prek Avstrije, Slovenije in Hrvaške do srednjega Podonavja. Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 264, 265, kat. št. 58.
Med najštevilnejšimi najdbami iz Ljubljanice so sekire. Na sliki so sekire iz pozne rimske dobe in zgodnjega srednjega veka (3. stoletje–začetek 7. stoletja). Nekatere imajo ohranjene tudi ostanke ...lesenih toporišč, kar je pri predmetih z drugih najdišč redko. Sekire hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 296, 297, kat. št. 83.
Odlično ohranjena bronasta polnoročajna meča spadata med dragocene kose orožja s konca bronaste dobe (14.–12. stoletje pr. n. š.). Najdena sta bila v strugi Ljubljanice pri Bevkah (desni) in pri ...Blatni Brezovici (levi). Predmeta hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 210, 211, kat. št. 20.
V srednjem veku je bila Ljubljanica pomembna prometna pot, ki je vodila prek težko prehodnega Ljubljanskega barja. Številni srednjeveški meči (na sliki so trije iz verjetno 13. stoletja) dokazujejo, ...da so jo uporabljali tudi za vojaške namene. Meče hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 312, 313, kat. št. 97.
