Uvod: Uspešno zdravljenje z neinvazivno mehansko ventilacijo predstavlja velik izziv, saj jo je mogoče učinkovito upravljati v primeru zadostne usposobljenosti vseh članov tima. Namen raziskave je ...bil oceniti znanje zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo s tovrstnim zdravljenjem. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 68 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah in na urgenci dveh bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika ter statistično analizirani in obdelani z uporabo opisne in sklepne statistike. Rezultati: V raziskavi ugotavljamo, da 76,5 % anketirancev meni, da je njihovo znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji precej dobro. Znanje o neinvazivni mehanski ventilaciji je 85,3 % anketirancev pridobilo od sodelavcev v službi in 60,3 % od zdravnikov na oddelku. Povprečna vrednost doseženih točk, pridobljena pri vprašanjih o znanju glede uporabe neinvazivne mehanske ventilacije, je bila 23,13 (s = 4.35) od možnih 33. Med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne enote, ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji (p = 0,456). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije. Smiselno bi bilo, da se na državni ravni oziroma ravni posameznih bolnišnic organizirajo izobraževanja s tega področja, na katera se povabi vse zaposlene, ki se srečujejo z neinvazivno mehansko ventilacijo.
Uvod: Epidemija covida-19 je omejila praktično usposabljanje študentov zdravstvene nege. V zdravstveni negi simulacije niso novost, razmeroma novo področje izobraževanja pa so virtualne simulacije ...ali virtualni pacienti. Namen pregleda je bil preučiti najnovejše empirične ugotovitve o učinkovitosti oziroma uspešnosti uporabe virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov pri študiju zdravstvene nege po svetu. Metode: Pregledani so bili znanstveni članki, objavljeni med letoma 2016 in 2021 v bibliografskih bazah CINAHL, MEDLINE, ERIC ter v kataložno-bibliografski bazi podatkov COBIB. Proučevani so bili članki, ki so obravnavali študente zdravstvene nege, pri katerih sta bila virtualna simulacija ali virtualni pacient uporabljena za način učenja in ne kot način preverjanja usvojenega znanja druge učne metode. Sinteza rezultatov je bila narejena s tematsko analizo. Rezultati: Vključenih je bilo 12 raziskav, ki so bile večinoma opravljene v razvitih državah. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov na kognitivno in afektivno domeno znanja, praktično izvedbo intervencij, oceno samoučinkovitosti, kompetentnosti in zadovoljstva študentov. Diskusija in zaključek: Kadar kliničnega usposabljanja za študente zdravstvene nege ni mogoče zagotoviti, so virtualne simulacije ali virtualni pacienti lahko eno izmed možnih okolij za trening kliničnih odločitev, ki bi jih študent sicer pridobil v klinični praksi, ne morejo pa nadomestiti kliničnega usposabljanja in izkušenj, ki jih študent pridobi ob pacientu.
Otroci in mladostniki zaradi različnih izkušenj, pričakovanj, kognitivnih sposobnosti in razumevanja zdravstvene obravnave, le to pogosto odklanjajo in se na različne pristope zdravstvenega osebja ...lahko odzovejo agresivno. Kadar je otrok ali mladostnik v slabem telesnem stanju, prestrašen, pod vpli-vom psihopatološkega doživljanja ali različnih psihoaktivnih snovi, je verjetnost za agresiven odziv večja. Obravnava zato zaposlenim predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva individualen in celosten pristop. Najpomembnejši cilj zdravstvene nege je vzpostavitev varnega okolja. Ta pripomore, da otrok ali mladostnik ostane nepoškodovan, oziroma da se prepreči poslabšanje trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je bil sprejet na enoto. Varnost se zagotavlja z vrsto sočasno potekajočih intervencij zdravstvene nege. Na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo so v ta namen prostori tehnično prilagojeni. Med obravnavo zaposleni uporabljajo deeskalacijske tehnike, s katerimi ustvarjajo terapevtsko okolje, ki omogoča otrokom in mladostnikom izraziti stisko na varen način. V pomoč so tudi lestvice za ugotavljanje napovednih dejavnikov za pojav avto ali heteroagresivnega vedenja. Po navodilu zdravnika se ob stopnjevanju agresivnega vedenja aplicira zdravilo in/ali v skrajnem primeru uvede posebni varovalni ukrep. Ta je definiran v Zakonu o duševnem zdravju in se izvede v skladu s Standardom zdravstvene nege in Nacionalnim protokolom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Uvod: Forenzična psihiatrija obravnava ranljivo skupino pacientov. Paciente zaznamuje »več stigmatizirana identiteta«, ki vključuje stigmatiziranje duševne motnje, po drugi strani pa tudi ...stigmatiziranje kriminalnega dejanja, ki ga je oseba storila. Namen raziskave je bil raziskati poznavanje in odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacienta v forenzični psihiatriji.Metode: Izvedli smo opisno neeksperimentalno kvantitativno raziskavo. Vprašalnik je bil razdeljen priložnostnemu vzorcu 320 zaposlenih v zdravstveni negi na področju psihiatrije in izven psihiatrične stroke, realizacija je bila 74,4 % (n = 238).Rezultati: Anketiranci so obravnavo na področju forenzične psihiatrije poznali povprečno (x = 3,04, s = 1,17). Zaposleni izven psihiatrije (n = 55, = 5,72, s = 2,57) so izražali bolj odklonilen odnos (U = 838,50, p < 0,001) kot zaposleni v psihiatriji (n = 66, x = 7,53, s = 2,17), prepoznavali več negativnih značilnosti pacienta (U = 115,000, p = 0,043) in izražali več stigme (U = 1218,000, p = 0,002).Diskusija in zaključek: Zaposlene na področju psihiatrije je manj strah, gojijo manj stigme in bolj poznajo področje forenzične psihiatrije. Ker so poznavanje, strah in prisotna stigma povezani s kakovostjo zdravstvene obravnave, je treba zaposlene usposobiti za delo z ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so pacienti v forenzični psihiatriji. Tako lahko nudijo bolj kakovostno zdravstveno obravnavo.
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati ...in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba. Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
Uvod: Terapija z lutkami sodi med nefarmakološke pristope v obravnavi oseb, obolelih za demenco, ki ugodno vplivajo na zmanjšanje duhovne in čustvene stiske, vznemirjenosti in izboljšajo ...komunikacijo. Namen sistematičnega pregleda literature je bil predstaviti psihološke, socialne in duhovne vplive terapije z lutko na osebe, obolele za demenco.Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Pregledane so bile podatkovne zbirke CINAHL, Science Direct in PubMed. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami v angleščini: »doll therapy«, »doll«, »dementia«, »spiritual«, »psychological«, »social«, »aspect« in »nursing«. Vključeni so bili izvirni znanstveni članki, objavljeni po letu 2001. Izključeni so bili znanstveni članki z neustrezno vsebino, populacijo, pregledni članki, članki v jezikih, ki ni angleški. Izmed 135 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize.Rezultati: Oblikovane so bile tri vsebinske kategorije: (1) povezanost, (2) družabni stiki, (3) dobro počutje in ugodje. Rezultati kažejo na pomembnost povezanosti in družabnih stikov ter izpostavljajo potrebo po dobrem počutju. Gre za pomembne psihosocialne in duhovne vidike oseb, obolelih za demenco.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je uporaba terapije z lutko v obravnavi oseb, obolelih za demenco, učinkovit in uporaben pristop, ki ugodno vpliva na njihovo dobro počutje. Pristop spodbuja interakcijo oseb, obolelih za demenco, z osebjem in drugimi. Zato je z vidika zagotavljanja psihosocialnih in duhovnih potreb oseb, obolelih za demenco, primeren in priporočljiv.
V času epidemije covida-19 so se v zdravljenje bolnikov s covidom v Sloveniji vključevale različne slovenske bolnišnice. Ob centralno koordiniranem vključevanju – glede na potrebe in zmogljivosti ...bolnišnice ter ob upoštevanju strokovne usmerjenosti posameznih bolnišnic – so bile izkušnje ustanov različne. V prispevku prikazujemo izkušnje z obravnavo bolnikov s covidom-19 v obdobju 4. vala epidemije v periferni, pulmološko usmerjeni bolnišnici, kar je prvi prikaz analize kakovosti obravnave teh bolnikov v Sloveniji. Osnovne značilnosti hospitalizacij smo analizirali s pomočjo integriranih rešitev informacijskega sistema Birpis in pregleda elektronske temperaturno-terapevtske liste (eTTL). Kakovost strokovne obravnave smo ocenjevali glede na upoštevanje veljavnih strokovnih priporočil. Analiza je potekala z vgrajenimi statističnimi funkcijami programa Microsoft Excel. 99 bolnikov (58 žensk, 41 moških), starih 67,9 leta, je bilo v povprečju hospitaliziranih 8,1 dneva. Večina so bili prebivalci naše regije (61 %), necepljeni (61,6 %) in s težkim potekom bolezni s potrebo po dodatku kisika (88,9 %). Večina bolnikov je prejela steroide (73,7 %), antibiotik (68,7 %) in vitamin D (71,7 %), v manjši meri so prejeli specifično terapijo (remdesivir 25,3 %, kombinacijo kasirivimab/imdevimab 2 %, tocilizumab 1 %). Neželenih učinkov novih zdravil nismo zabeležili. Umrlo je 17 oseb (celokupna smrtnost 17,2 %). Med osebjem na covidnem oddelku ni prišlo do prenosa okužb. Rezultati kažejo, da je bilo zdravljenje bolnikov s covidom-19 v Bolnišnici Topolšica uspešno, hkrati pa nakazujejo možnost dodatnih izboljšav zlasti na področju predpisovanja antibiotikov.
Uvod: Najpogostejši vzroki, ki vplivajo na celjenje razjed pri pacientih po amputaciji, so periferna arterijska bolezen, sladkorna bolezen in kronična venska insuficienca. Namen raziskave je bil ...prepoznati dejavnike, ki lahko vplivajo na celjenje razjede na amputacijskem krnu.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna raziskovalna metodologija. Izvedena je bila retrospektivna raziskava s pregledom negovalne dokumentacije o spremljanju razjede. V raziskavo je bilo vključenih 134 pacientov po amputaciji spodnjega uda z razjedo, hospitaliziranih v letu 2017. Uporabljeni sta bili opisna statistika in logistična regresija.Rezultati: Razjedo, nastalo zaradi različnih vzrokov, je imelo 134 pacientov. Ženske imajo v primerjavi v moškimi več možnosti za prisotnost razjede ob odpustu (RO = 4,8, 95 % IZ: 1–22), prav tako pacienti, ki so imeli razjedo že ob sprejemu (RO = 7,7, 95 % IZ: 3–19,2), in tisti z več kot eno razjedo (RO = 4,7, 95 % IZ: 1–22,3). Pri pacientih, ki imajo razjedo na amputacijskem krnu, imajo večjo možnost, da se bo ta do konca rehabilitacije zacelila (RO = 0,2, 95 % IZ: 0,1–0,6 p = 0,004).Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da je pri ženskah večja verjetnost, da razjeda ob odpustu ne bo zaceljena, kot pri pacientih, pri katerih je bila razjeda prisotna že ob sprejemu, in pri tistih, ki imajo več razjed. Treba bi bilo izvesti raziskavo, ki bi zajela večje število pacientov. Prav tako bi bilo treba natančneje določiti parametre spremljanja.
PDF
