Die Empfehlung der Europäischen Kommission über die Wahrnehmung von Online-Musikrechten vom 18. Oktober 2005 markierte den Beginn eines weitreichenden Umwälzungsprozesses bei der kollektiven ...Wahrnehmung der Musikurheberrechte in Europa, deren Umsetzung nicht zuletzt auch vielgestaltige und bislang ungeklärte Rechtsprobleme nach sich zog. Darin eingeschlossen ist nicht nur die Frage nach der rechtlichen Struktur und urheberrechtlichen Zulässigkeit der infolge der Kommissions-Empfehlung gegründeten Zentrallizenzinitiativen wie etwa der CELAS, sondern auch die Frage nach deren Qualifizierung als Verwertungsgesellschaft i.S.d. UrhWG und deren Auswirkung auf bislang bestehende prozessuale Beweiserleichterungen für Verwertungsgesellschaften wie der GEMA-Vermutung. Die Bewältigung all dieser Rechtsprobleme gebietet nicht nur die alltägliche Lizenzierungspraxis im Online-Bereich; ein grundlegendes rechtliches Verständnis hierfür ist auch zwingend erforderlich, will man bei der paneuropäischen Musikrechtewahrnehmung im Internet künftig neue, einfachere Richtungen einschlagen.Das Werk ist unverzichtbar für Wissenschaft und Musikwirtschaft gleichermaßen, die sich mit den veränderten Rahmenbedingungen der Online-Musikrechteverwaltung beschäftigen.
Das Urheberrecht steckt in der Krise: Wir schützen immer mehr, wissen immer weniger warum und werden dabei insbesondere den Interessen kreativ-schöpferischer Werknutzer im digitalen Umfeld immer ...weniger gerecht. Der Ruf nach rechtstheoretischer Neuorientierung und einer grundlegenden Revision des Urheberrechts ist dementsprechend laut. Diese Arbeit widmet sich daher den Grundlagen und Gestaltungsoptionen urheberrechtlicher Regulierung im digitalen Zeitalter unter besonderer Berücksichtigung des Nutzerschutzes. Zu diesem Zweck werden schwerpunktmäßig kollektivistisch-utilitaristische Rechtfertigungsansätze untersucht, sodass neben den in Kontinentaleuropa traditionell stärker verbreiteten individualistischen Begründungsansätzen primär ökonomietheoretische, demokratie- und kulturtheoretische Rechtfertigungsbemühungen gewürdigt werden. Aufbauend auf diesen rechtstheoretischen Überlegungen entwickelt der Verfasser ein eigenes Erklärungsmodell, auf dessen Grundlage sich das Urheberrecht im Allgemeinen und die von ihm propagierte Nutzerschutzdoktrin im Besonderen rechtfertigen lassen. Das Werk schließt mit konkreten materiell-rechtlichen Reformvorschlägen für ein stärker nutzerorientiertes Urheberrecht.
Rund 25 Jahre nach der letzten rechtsvergleichenden Analyse der Alterssicherung von Beamten ist am Max-Planck-Institut für ausländisches und internationales Sozialrecht in München eine neue Studie zu ...dieser Fragestellung konzipiert und unter Mithilfe von einigen externen Kooperationspartnern durchgeführt worden. Untersucht werden die grundlegenden Prinzipien der Alterssicherung von Beamten und ihre mögliche Veränderung im Laufe der Zeit. Dabei steht die aktuelle Situation in einer Reihe von europäischen Ländern im Vordergrund. Ausgehend von den in Deutschland über die letzten Jahrzehnte gesammelten Erfahrungen, wird die Alterssicherung von Beamten in Deutschland, Frankreich, Italien, Dänemark, Norwegen, Schweden, Rußland, der Schweiz, Slowenien, Tschechien und im Vereinigten Königreich dargestellt. Das Dienstrecht der Europäischen Union und der Vereinten Nationen wird ergänzend einbezogen.
V prispevku skušam odgovoriti na vprašanja: kako je potekal proces izoblikovanja skupne (kompromisne) politike na ravni EU, katera področja migracijske politike (v širšem pomenu) postavlja politika ...EU državam članicam kot zavezujoča, katera le kot priporočljiva, kakšne so podobnosti in razlike med izbranimi nacionalnimi migracijskimi politikami po drugi svetovni vojni, ali so bila zaradi dogovorov na ravni EU potrebna prilagajanja posameznih nacionalnih politik, katerih in kakšne so bile te spremembe? Pri tem se osredotočam na primerjavo med Nemčijo, Francijo in Švedsko, ki so po drugi svetovni vojni na različne načine urejale migracijsko situacijo, danes pa se zaradi dogovorov na ravni EU v nekaterih vidikih približujejo, medtem ko širša migracijska situacija še vedno ostaja v pristojnosti nacionalnih politik. Na teh področjih se na ravni EU države samo dogovarjajo o smernicah in želenih držah, ki naj bi se uveljavile po posameznih državah, v posameznih (nacionalnih) migracijskih politikah. Dogovori in sporazumi med državami članicami EU, sprejeti in zavezujoči na meddržavni ravni, se navezujejo predvsem na regulacijo novega priseljevanja in gibanja prebivalcev, ki živijo v posameznih članicah, po celotnem prostoru EU. Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz teh dogovorov, lahko delimo v tri skupine: pravice za državljane članic, dogovori o dotoku nove delovne sile iz držav nečlanic in (ne)pravice ostalih prebivalcev nedržavljanov. To so priseljenci, ki živijo in delajo v državah članicah in v tem času še niso pridobili državljanstva ene od držav EU, torej so državljani nečlanic EU in imajo dovoljenje za bivanje in delo. Temelji schengenskega pravnega reda so se izoblikovali že sredi osemdesetih let. Maastrichtska pogodba, kasneje dopolnjena z Amsterdamsko, uvaja volilno pravico ter vrsto socialnih pravic in pravic iz dela. Amsterdamska pogodba in Evropski svet v Tampereju sta prinesla dogovore, ki so od članic EU zahtevali prilagoditve na področjih, povezanih z državljanskimi pravicami in nacionalno suverenostjo. V EU je od polovice devetdesetih let naprej velik poudarek na vzpostavljanju skupnega prostora in s tem na redefiniciji meja ter postavitvi razlike med t. i. notranjimi in zunanjimi mejami. Koncept evropskega državljanstva je še dodatno poudaril razlike. Kljub poenotenju stališč in državnih strategij držav članic EU na (i)migracijskem področju ključna vprašanja o pogojih življenja priseljencev ostajajo na ravni nacionalnih politik. Zgodovinsko pogojene razlike med državami članicami so še vedno velike, čeprav po drugi strani ne smemo spregledati sprememb, do katerih je prišlo v posameznih državah prav zaradi pritiskov skupnih dogovorov na ravni EU.
Die Mitgliedstaaten der EU dürfen sich im Rahmen eines transparenten Vergabeverfahrens unter bestimmten Voraussetzungen sozialer Zuschlagskriterien bedienen. Zur Untermauerung dieser These schlägt ...die Arbeit einen Bogen zum Beihilfenrecht und zieht Lehren aus der Altmark-Rechtsprechung des EuGH zu Dienstleistungen von allgemeinem Interesse. Dazu stellt die Untersuchung Bezüge zu dem Querschnittsinstrument mainstreaming her und macht die EuGH-Rechtsprechung zu affirmative action-Maßnahmen fruchtbar. Sie widmet sich speziell dem Kriterium der Tariftreueverpflichtung und nimmt eine sorgfältige Verhältnismäßigkeitsprüfung sozialer Vergabekriterien als Instrument staatlicher Regulierung vor. Schließlich werden anhand der gefundenen Ergebnisse die neuen Vergaberichtlinien 2004/17/EG und 2004/18/EG untersucht.
SI: Komasacija zemljišč za namen gradnje je pomembno orodje za urejanje in razvoj površin, predvidenih za gradnjo, tako v razvitih državah (kot so Nemčija, Francija, Japonska) kot v državah v razvoju ...(predvsem države vzhodne Azije, kot so Tajvan, Južna Koreja,Kitajska, Nepal). Postopek se lahko uporablja za urejanje zemljiško-lastniških struktur na površinah, predvidenih za gradnjo, kakor tudi pri revitalizaciji degradiranih urbanih območij. Komasacijo zemljišč za namen gradnje poznamo tudi v Sloveniji. V prispevku je predstavljena primerjava vsebin in načinov izvajanja komasacije zemljišč za namen gradnje med Nemčijo, Francijo, Finsko, Švedsko, Japonsko in Slovenijo. Na podlagi primerjave so izbrani kazalniki, ki so podlaga za vrednotenje vsebine in načina izvedbe komasacijezemljišč za namen gradnje v Sloveniji v primerjavi s predstavljenimi tujimi praksami. V sklepu so strnjene ugotovitve o vsebini komasacije zemljišč za namen gradnje v Sloveniji v primerjavi z analiziranimi tujimi državami in podane usmeritve za nadaljnje delo.EN: Urban land readjustment is an important tool for urban land management and development, both in developed countries (such as Germany, France, and Japan) as well as in developing countries (especially in the East Asian countries like Taiwan, South Korea, China, Nepal). The procedure can be used as regulation ofproperty and other building-land related rights as well as for redevelopment of degraded urban areas. Urban land readjustment is also known in Slovenia. In the article, the comparison of the content and types of urban land readjustment in Germany, France,Finland, Sweden, Japan, and Slovenia is presented, providing the basis for the selection of indicators, used for the evaluation of land readjustment content and procedure in Slovenia and in the international context. In the conclusion, the key findings of our evaluation of Slovenian land readjustment are summarized, basedon comparison with selected foreign practices, and some guidelines for future work are given.
Članek prinaša opredelitev dvojezičnost z opisom izhodišč za definicije (izvor, jezikovna kompetenca, stališča, funkcija jezikov). Teoretičnemu delu sledi predstavitev raziskave o Slovencih v ...Nemčiji, opis kriterijev izbora infomatorjev in raziskovalne metode. V praktičnem delu je opisana dvojezičnost v Nemčiji, položaj Slovencev in razmerje med slovenščino in nemščino. Natančno so opisane možnosti za rabo slovenščine v zasebni in javni sferi ter dejanska raba jezikov. Podatki so bili zbrani med petletnim življenjem v Nemčiji z naslednjimi metodami: opazovanje s sodelovanjem, intervju in vprašalnik.
Na primerih mestnih regij Starkenburg, Hannover in Frankfurt na Maini avtor predstav-lja organizacijske in vsebinske oblike sodelovanja znanosti in "konjunkturne politike" v načrtovanju njihovega ...razvoja. Ob tem so izpostavljene, potrebe po izenačevanju živ-ljenjskih pogojev med mestom in podeželjem, odnosi med mestom in državo in odnosi med, v glavnem različno razvitimi, posameznimi regijami.
Janez Evangelist Krek (1865–1917), katoliški duhovnik, politik, sociolog in časnikar je bil na prelomu v 20. stoletje močno prisoten v takratni avstrijski in slovenski javnosti. Njegovo delovanje je ...bilo razpeto med Ljubljano, takratno neformalno prestolnici Slovencev in glavnim mestom dežele Kranjske, in Dunajem. Imel je močan socialni čut do kmetov in delavcev in bil nasprotnik kapitalističnega sistema. Kot katolik je nasprotoval liberalizmu in socialni demokraciji, sam pa je bil utemeljitelj krščanskega socializma na Slovenskem. Bil je propagator zadružništva na Slovenskem. Leta 1899, ko je bil že poslanec v dunajskem državnem zboru, je odšel kot katoliški misijonar med slovenske priseljence v Porurje in Vestfalijo v Nemčiji. O svojih stikih, doživetjih in razmišljanjih v Nemčiji je v dobrem mesecu dni poslal 20 pisem, ki jih je objavil katoliški časnik Slovenec v Ljubljani. Postala so znana kot Vestfalska pisma in so pomenila nekakšno odkritje slovenskega izseljevanja v Nemčijo, ki je bilo v senci takratnega množičnega izseljevanja Slovencev v Združene države Amerike. Pisma odkrivajo njegova razmišljanja o vlogi migracij na Slovenskem, primerja gospodarske, socialne, verske, kulturne in še kakšna razmerja, tj. podobnosti in različnosti med slovenskim prostorom in Nemčijo. Grajal je zaostalost na področju modernizacije dela in življenja na Slovenskem, kar je bila po Kreku posledica dunajske politike. Bil je duhovit pisec in govornik. Ljudje so ga radi brali in poslušali. Krek je bil med prvimi, ki se je migracijske problematike lotil s teoretičnega in praktičnega vidika. V avstrijskem državne zboru se je zavzemal za sprejetje migracijskega zakona (1905), ki bi urejal to področje, zlasti z vidika zaščite avstrijskih izseljencev na poti in v novih okoljih. Zakon ni bil sprejet do razpada habsburške monarhije (1918). Na migracijska vprašanja je gledal kot na socialna vprašanja. Izpostavil je podobo slovenskih izseljencev, ki niso bili obupani, izžeti, brezvoljni ljudje, ampak mladi, polni upov na boljše življenje, pripravljeni na trdo, vendar tudi dobro plačano delo. Poudarja njihovo izobrazbo, ki ni bila nizka, kar je bila posledica dobrih avstrijskih šol. V duhu tistega časa se je kot katoliški duhovnik sprijaznil z dejstvom, da je izseljevanje stalni pojav, ki ga ni mogoče zaustaviti, možno pa olajšati odhod v nova okolja. To je bolj ali manj uspešno delala Rafaelova družba v Ljubljani (*1907), ki je nastala po nemškem vzoru. Sklenem lahko, da se je izseljenske problematike najbolj zavedala katoliška cerkev na Slovenskem in hkrati poskušala delovati v smeri izboljšanja stanja izseljencev na poti in v tujini. Manj interesa zanje so pokazali liberalni krogi, še manj socialistični. Prvim je bil v interesu kapital drugim je bila v duhu internacionalizma domovina ves svet.
PDF
