Članek podaja osnovni pregled neformalnega učenja tujih jezikov v Sloveniji, saj je do sedaj objavljenih le malo virov s podatki o tej tematiki, čeprav bi bili pri odločanju o tujejezikovnem ...izobraževanju in jezikovni politiki vsekakor koristni. Pregled ločeno obravnava tri starostne skupine: predšolske otroke, šolsko mladino ter odrasle. Obseg in oblike neformalnega učenja tujih jezikov kot tudi nabor najpogostejših jezikov se med temi skupinami nekoliko razlikujejo. Prispevek črpa iz razpoložljivih podatkov, ki niso enako celostni in zanesljivi kot podatki o formalnem učenju tujih jezikov, vendar nakazujejo nekaj razmisleka vrednih trendov, na primer velik porast učenja tujih jezikov v predšolski in osnovnošolski dobi ter rastoče povpraševanje po nekaterih jezikih, ki so v formalnem izobraževanju zelo redko zastopani.
Odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci TORKAR, Gregor; KOROŠEC, Maja; KOSTANJEVEC, Stojan ...
Acta agriculturae slovenica,
12/2009, Letnik:
94, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek predstavlja analizo vzrokov za odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci, starimi od 10 to 15 let, glede na spol, razred in kraj bivanja. V anketni raziskavi je sodelovalo 628 osnovnošolcev ...iz 16 naključno izbranih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da osnovnošolci največ odklanjajo živila zaradi senzoričnih lastnosti, kot sta okus in vonj. Med dejavniki okolja imajo na odklanjanje živil največji vpliv prehranske navade v družini. Anketirana dekleta so bolj izbirčna kot fantje. Manj odklonilen odnos imajo le do zelenjave. Starejši učenci bolj odklanjajo živila živalskega izvora, predvsem notranjih organov (npr. možgani, jetrca, vampi), kot njihovi mlajši kolegi. Razlike med osnovnošolci iz zahodne in vzhodne Slovenije se kažejo v odporu do mesa mehkužcev in dvoživk. Osnovnošolci v zahodni Sloveniji imajo manjši odpor do tovrstne hrane.
Pogosti obiskovalci Mestne knjižnice Grosuplje so osnovnošolske skupine. Na fotografiji so učenci Osnovne šole Louisa Adamiča s podružnične šole Št.Jurij in bibliotekarka, mentorica za delo z ...mladino.
Ob odlični učiteljici Ljudmili Slemenšek so na fotografiji od bolj znanih: Marjan Fabjan, judoist, trener, selektor državne reprezentance (stoji desno obrnjen proti učiteljici), Darja Poglajen, ...profesorica slovenščine in ruščine na Gimnaziji Celje – Center in I. gimnaziji (sedi tretja z leve v drugi vrsti) in Anton/Tonček Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, ravnatelj I. gimnazije v Celju (stoji v zadnji vrsti, četrti z desne).
Ob zaključku šol. leta 1962/63 je 1. b razred II. OŠ Celje odšel na končni izlet na Svetino nad Štorami. Na fotografiji sem v tretji vrsti šesta z leve (označena s križcem). V ozadju, nekoliko ...zakrita deklica s kitko, stoji pred gospo z očali, je ilustratorka Lila Prap. Učiteljica Irma Turk je prijazno povabila na izlet tudi naše starše.Ostali prepoznani z leve: – v prvi vrsti: NN, Marija Ocvirk, Valčka Kramperšek, Stanka Pritekelj, Avrelija Trofenik-Ostrožnik, Valčka Brečko Orehovac, Vencel Ferant, Aleksander Mitrović; – v drugi vrsti: Andrej Žuža, Marina Gluvič, Borut Sedovnik, NN, Andrej Rozman; – v tretji vrsti: Zdenka Marolt, Niki Veronovski, Milena Grabler, Alenka Žvar, Natalija Lorger-Lukman, Cvetka Žmaher, Barbara Ribič, Milan Murn, Bruno Šmajdek; – v četrti vrsti: Lilijana Praprotnik – Lila Prap (s kitkama), Tatjana Božičnik- Hudomalj, Darja Druškovič; – v peti vrsti: moja mama Dora Žmaher, učiteljica Irma Turk, NN, g, Turk, ga. Sedovnik, ga. Veronovski, ga. Rozman.
Fotografija učencev 1. razreda OŠ Frankovo z učiteljico Vido Štukelj, ki nam je bila druga mama, je nastala še v stari »nizki« šoli. Slednja je bila leta 1967 nadzidana in močno razširjena. Takrat je ...bil pouk za nižjo stopnjo popoldan, tako smo se pozimi vračali domov že po temi, seveda peš.Prispeval: Jože Žlaus