Na fotografiji sem stara 7 mesecev. Fotografija je bila posneta na Čečovju, v stolpnici št. 7, kjer je od leta 1959 do 1969 bil moj dom. Seveda se ne spominjam kdo je fotografiral, niti zakaj. ...Predvidevam, da me je na fotografiji ovekovečil moj oče. Je pa izbral zanimiv motiv, mene, očitno pri preoblačenju oz. previjanju. To fotografijo, povečano in v okvirju, hranim še danes.
V svojem drugem letu sem še vedno precej boječe gledal po svetu in domači vasi. Zadaj levo stoji Krašovčeva hiša, za njo Zagoričnik-Šegatova (mlekarna), kjer smo otroci po končani II. svetovni vojni ...dobivali iz UNRRA paketov mleko v prahu, ki so ga v mlekarni uporabili za pripravo kakava. Nasproti stoji hiša preparatorja Kumra in pred gostilno Skalna klet stoji hiša, v kateri je po vojni stanovala družina Cigelšek. Za hišo je vidna streha navedene gostilne, katere lastnika sta bila Andrej in Jožefa Ušaj. Slednja je umrla kot takrat najstarejša Celjanka stara 107 let. Gostilna je bila zgrajena v čudovitem primorskem slogu, med II. svetovno vojno pa je nudila vaškim prebivalcem v njihovi kleti zatočišče med zavezniškim bombardiranjem Celja. Danes je ta stavba žal podrtija. Prispeval: Rudi Škedelj
Z Marjanom, štiri leta in pol starejšim bratom, sva se v otroštvu pogostokrat odpravila na celjsko železniško postajo. Starša sta bila zelo zaposlena in zato sta me pogosto zaupala v varstvo ...starejšemu bratu, ki pa je ob tem, ko se je igral s prijatelji, tudi kdaj pa kdaj pozabil name. A nepozabni so spomini na najina skupna čakanja na železniški postaji, kdaj bo mimo prisopihala lokomotiva z najinim atijem. Kot uslužbenec Jugoslovanskih železnic je bil strojevodja na parni lokomotivi. In tako sva mu, kadar je peljal mimo svojo »parnjačo«,, pomahala v pozdrav. Vrnil nam ga je s piskom lokomotivine piščali. In bila sva zelo ponosna na najinega atija, ker ima svoj vlak. V jeseni življenja se je kot ponosen železničar pogosto vračal čas, ki ga je preživel kot strojevodja in o tem pripovedoval svojim vnukom.
Childhood in Slovenian emigration context is one of the least researched topics within Slovenian migration studies. The book ('Slovenian emigration in the light of children’s experience') tries to ...shed light upon it from the angles of different disciplines. Drawing on various definitions of children and categories of children in connection with migration, presented in the first chapter, the authors were mainly interested in those aspects that have been more or less neglected in the past. The second part of the book thus examines childhood in emigration context as it can be observed in the literary works and various websites created by Slovenian emigrants and their descendants. The third part of the book focuses on some specific migrant situations. The authors of these chapters have examined some intimate aspects of migrant experience of children of the so-called Alexandrian Women, children involved in forced migration during the Second World War, and children of diplomats. The fourth part of the book discusses the Yugoslav public care for the children in Slovenian diaspora between the World Wars, migration of children within the Yugoslav area, and the care for the children of Slovenian descent in Bosnia and Herzegovina in terms of their learning and preservation of Slovenian language.
Trinajstletni Filip Sporčič v Gaju. Stoji ob košu za odpadke v obliki žabe. V tistem času je bilo po mestu Kočevje postavljenih več takšnih košev, ki pa se žal niso ohranili. V ozadju je Fiskulturni ...dom (FIS).
Sestre Jakšič iz Jakšičev v Kostelu pozirajo fotografu. Na sliki so Tinka, Minka in Anka. Slika je nastala okoli leta 1941.Fotografija je last Kristine Marincelj.
PDF