Mala Stankica uživa v pomladi in se čudi svetu okoli sebe. V ozadju je stara lesena hiša, ki je bila nekdaj zidanica. Tu sta si dom uredila moja stara starša Genovefa (Efka), roj. Ocepek, in Mihael ...Sevčnikar. Med vojno je stari ata padel v partizanih, stara mama (mami) je nato sama preživljala pet otrok. Čez leta sta si njuna najmlajša hči, Silva, z možem Stanetom Beričnikom, moja mamči in ati, tukaj zgradila svoj dom. Na fotografiji se že vidi prvi dozidani del hiše. Kot je bilo v navadi, se je pred hišo sušilo perilo, ki sta ga mami in mamči prali v bližnjem potoku in po potrebi pred tem še “skuhali” na štedilniku.Svet, v katerega je Stankica pravkar napravila prve korake v življenju, se ji je predstavil v vsej svoji čudežnosti z vonjavami svežih pomladnih trat in cvetlic.Prispevala: Stanka Ledinek
Neznan fotograf, najbrž sorodnik, je okrog leta 1935 fotografiral dečka v kratkih hlačah in nogavičkah, kljub temu, da je bila zima. Ob njem stoji njegova odrasla sestrična. Oba sta kljub snegu ...lahkotno oblečena. Fotografija je posneta pred dečkovo domačo hišo v Dekmanci na Kozjanskem, tik ob Sotli. Oba portretiranca sta otroštvo preživljala v tej hiši. Deček je tu živel še pozneje, tudi med 2. svetovno vojno, ko se je hiša znašla tik ob južni meji Tretjega rajha in so iz večjega dela vasi domačine odselili v Nemčijo, v vas pa naselili Nemce s Kočevskega. Takrat so Sotlo kot mejno reko obrobili z žično ograjo, obrečno ozemlje pa minirali.Hiša stoji še danes, a je nenaseljena. Sotla je znova dobila žično ograjo.
