Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mama Terzija Voršič z otroki Jožico, Paulino, Ivanko in Feliksom. Posneto okoli leta 1915.Terezijo Voršič so vsi poznali kot ...Namlihovo mamo. Bila je trikrat poročena. S prvim možem osem mesecev, z drugim osem let in s tretjim osemnajst let. Prvi mož se je poškodoval pri vojaških vajah in je umrl, drugi je umrl za plučnico, tretjega pa je poškodovala krava z rogom in je tudi umrl.Imela je sedem otrok, kasneje še 8 vnukov in 11 pravnukov. Preživela je dve svetovni vojni in obakrat je bilo vse njeno imetje uničeno. Italjani so jim 1915. leta požgali hišo v Bovcu, drugič pa pa so jim požgali vse v Cvišlerjih pri Kočevju. Večkrat je bila begunka, lačna in ni imela kaj obleči.Med prvo svetovno vojno je bila z otroci v begunskem taborišču Bruck ob Litvi. V taborišču je bilo okoli 52.000 beguncev in vsak dan je pomrlo predvsem od lakote okoli 150 ljudi. Tam je umrla tudi ena izmed njenih hčera.Povzeto po članku “Imela sem tri može”, ki je bil objavljen v časopisu Novice (25. 1. 1963), ko je Namlihova mama praznovala devetinosemdeseti rojstni dan.Fotografijo hrani vnuk Srečko Namlih.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Domačiji Kosovih in Binclovih v Škofji vasi mejita druga na drugo in med njima so vedno veljali lepi dobrososedski odnosi. Sredi ...prejšnjega stoletja sta na sosedovi kmetiji zagospodarila mladoporočenca Alojz Bincl, st. in Jožefa, roj Veternik, ki se je primožila s kmetije v Lokrovcu. Po dobrem letu so sosedje dobili prvorojenca Alojza ml. Kasneje sta se mu pridružila še brat Tonči in sestra Sonja. Pri Kosovih smo bile tri odraščajoča dekleta: Anica (pokojna), Marjana in Ivica. Sosedovega novorojenčka smo se vse zelo razveselile, saj v bližnji soseščini takrat že kar nekaj časa ni bilo dojenčka. Želele smo, da bi bil kar pri nas, da bi ga lahko cartale in razvajale ter se igrale z njim. Bile smo kar malo ljubosumne na njegove sorodnike iz Lokrovca, ki so prihajali k Binclovim na obisk in ga nato tudi za kakšen teden odpeljali k sebi. Zelo smo ga pogrešale in čas njegove odsotnosti se nam je neizmerno vlekel. Ko se je sestra Marjana zaposlila, je njemu, seveda, tudi ostalim otrokom, iz mesta prinašala sladkarij. Tako je hitro minil čas našega otroštva in brezskrbnih iger pod našo češnjo, kamor smo se radi postavili tudi pred fotografski objektiv, če je prišel na obisk kakšen fotograf.Lojzi je odraščal in starši so ga kaj kmalu začeli vključevati v delo na kmetiji. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil najprej v Emu, nato pa je vrsto let vse do upokojitve delal v bližnjem Etolu. Fantič s klobučkom je danes izredno požrtvovalen gasilec v domačem kraju in aktiven pri kulturnem društvu, kjer s predanostjo predaja svoja znanja o ohranjanju in prikazovanju starih podeželskih in kmečkih opravil na mlajši rod.Moji sestri sta odšli na delo v Nemčijo, jaz pa sem ostala domačiji in s sosedovim Lojzijem, ki si je na hribu nad Binclovo domačijo zgradil dom in ustvaril družino, ostajava v lepem in vzajemnem sosedstvu.Na fotografiji moja sestra Marjana Kos, por. Geršak, in sosedov Lojzi Bincl.Prispevala: Ivica Kos- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V letu 1943 sem kot 11-mesečni fantiček shodil na nogometnem igrišču Skalna klet, kajti z našo Agreževo hišo ga je ločila samo ...cesta. Zato je povsem normalno, da sem že od takrat dalje prijateljeval z nogometno žogo; najprej izdelano iz krp in nogavice (v celjskem žargonu smo jo imenovali fecka), gumijasto in nato še vrsto let usnjeno kot aktiven nogometaš. Na igrišču stoji zadaj baraka, ki je pred II. svetovno vojno služila kot slačilnica nemškemu klubu SK Athletik. Za njo stoji Krašovčeva hiša (pekarna, špecerija), levo Agreževa (naša) in ob levem robu fotografije je Sovinčeva hiša (mesarija).Prispeval: Rudi Škedelj- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Družina Fink leta 1933 v Irči vasi pri Novem mestu. Od leve proti desni stoji sin Milan, hčer Pavla, sin Jože, ki je umrl kot vojak ...v drugi svetovni vojni, mati Angela, sin Lojze, ki je ravno tako umrl kot vojak v drugi svetovni vojni. Sedi hčerka Zinka. Člani družine so slikani pred družinsko hišo v Irči vasi. Gradivo je prispevala Majda Primc.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Skupina otrok v nekdanjem vrtcu v Šmihelu 6. junija 1956. Na fotografiji sta bratec in sestrica Boris Hrvatin, drugi z leve zgoraj ...in Majda Primc, druga z leve spodaj. Danes se v prostorih nekdanjega vrtca nahaja Zavod Friderika Ireneja Barage, ki ga je leta 2007 ustanovila Škofija Novo mesto. Gradivo je prispevala Majda Primc.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Masarykovo* nabrežje (danes Savinjsko nabrežje) je bilo že v preteklem stoletju priljubljeno sprehajališče Celjanov. Na fotografiji ...od leve otroka celjskega veletrgovca Božidarja Ravnikarja Ines Ravnikar (por. Vučkovič) in Janez Ravnikar ter njuna sestrična Tita Grilec.V ozadju je lepo vidno južno pročelje Stare grofije in razvešeno perilo, ki so ga sušile celjske perice, ki je mnogim pomenil edini vir preživetja. Takrat namreč Savinja ni bila samo priljubljeno kopališče, temveč tudi priljubljeno perišče. Na produ med kapucinskim in železniškim mostom so tudi po zimi, v najhujšem mrazu na posebnih pralnih deskah prale perilo v ledeno hladni reki.* Tomáš Garrigue Masaryk (1850-1937), češkoslovaški politik, sociolog in filozof. Bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med prvo svetovno vojno, kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške; po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934).Prispevala: Ines VučkovičUporabljena vira:– Biser na Savinji : Celje na starih razglednicah, 1993, str. 89 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C3%A1%C5%A1_Garrigue_Masaryk- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Ročno sešita oblekica za otroka od prvega do drugega leta starosti. Prenaša se iz roda v rod. Sešita je bila leta 1953. Hrani jo ...Sonja Grmovšek v Dolgi vasi pri Kočevju.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Jenšterletovi fantje (od leve: Jani, Vinko in Marjan Jenšterle) so otroška in mladostniška leta preživljali v brezskrbnem ...raziskovanju širše okolice svojega doma na Gosposki (takrat Zidanškovi ulici). Raziskovalna strast jih je pogosto zanesla ob reki Savinji na Stari grad ali pa preko nje čez Splavarjev most v celjski mestni park in tudi naprej na Reiterjev hrib, Anski vrh ali Miklavški hrib. Na teh raziskovalnih ekspedicijah jih je pogostokrat na fotografski film ujel oče Vincenc. V Celje prišel iz Davče na Gorenjskem, kjer so njegovi imeli veliko kmetijo, na kateri so fantje velikokrat preživljali poletne počitnice.Foto: Vincenc JenšterlePrispevala: Cvetka Jenšterle- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mala Stankica uživa v pomladi in se čudi svetu okoli sebe. V ozadju je stara lesena hiša, ki je bila nekdaj zidanica. Tu sta si dom ...uredila moja stara starša Genovefa (Efka), roj. Ocepek, in Mihael Sevčnikar. Med vojno je stari ata padel v partizanih, stara mama (mami) je nato sama preživljala pet otrok. Čez leta sta si njuna najmlajša hči, Silva, z možem Stanetom Beričnikom, moja mamči in ati, tukaj zgradila svoj dom. Na fotografiji se že vidi prvi dozidani del hiše. Kot je bilo v navadi, se je pred hišo sušilo perilo, ki sta ga mami in mamči prali v bližnjem potoku in po potrebi pred tem še “skuhali” na štedilniku.Svet, v katerega je Stankica pravkar napravila prve korake v življenju, se ji je predstavil v vsej svoji čudežnosti z vonjavami svežih pomladnih trat in cvetlic.Prispevala: Stanka Ledinek- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
