Skupina otrok v nekdanjem vrtcu v Šmihelu 6. junija 1956. Na fotografiji sta bratec in sestrica Boris Hrvatin, drugi z leve zgoraj in Majda Primc, druga z leve spodaj. Danes se v prostorih nekdanjega ...vrtca nahaja Zavod Friderika Ireneja Barage, ki ga je leta 2007 ustanovila Škofija Novo mesto. Gradivo je prispevala Majda Primc.
Oblačila za dojenčka iz leta 1946. Oblačila je iz lana sešila šivilja Malči Borštnar iz Brune vasi pri Mokronogu. Oblačila so ponosili 3 otroci. V Mokronogu je v tistem času bil velik trgovec z ...blagom Šircelj. Med vojno je blago skril in ga prodajal na črno.
Ročno sešita oblekica za otroka od prvega do drugega leta starosti. Prenaša se iz roda v rod. Sešita je bila leta 1953. Hrani jo Sonja Grmovšek v Dolgi vasi pri Kočevju.
Približujejo se velikonočni prazniki in pred tem tudi cvetna nedelja. Nekoč smo se krajani Ostrožnega podali peš ali s kolesi v farno cerkev Sv. Danijela, saj takrat ni bilo osebnih avtomobilov, ...taksijev, avtobusov, pa tudi »celebus še ni vozil.Za te praznike smo imeli običajno nova oblačila. S sestro sva imeli srečo, tretja sestra je »prišla« pozneje, da je bila najina soseda, Ocvirkova Gelči, šivilja. Doma smo se okopali in umili v lesenih kadeh in umivalnikih, saj je bil stari oče kolarski mojster s štampiljko z letnico 1954. To leto, 19. septembra, je prišel na Ostrožno tudi maršal Tito; ta datum pa je nato postal praznik Krajevne skupnosti Ostrožno.Pot v mesto je potekala s kolesom »na štangi« ali na sedežu za kolesarjem. Peljala nas je mimo Gostilne Ljubica, Mizarstva Jezernik, mimo vile Ana, garaž Ingrada, Lanovžke vrtnarije, prečkali smo železniško progo, in nato mimo Kukovičeve žage, vile Regina, gledališča, tržnice, kjer je bila tudi kolesarnica.Preden smo stopili v cerkev, so nam starši v dlan stisnili nekaj drobiža za nabirko. Spomnim se, da se je veliko mojih letnikov, med njimi tudi jaz, stisnilo v kot in denar obdržali, da smo si lahko v slaščičarni Bakijević kupili turški med.Z butarami smo se vračali domov po isti poti in se tudi med seboj glasno prepiral, kdo ima lepšo. Spomnim se, da je bilo eno leto zelo deževno, butare so bile okrašene s trakovi iz krep papirja v vseh različnih barvah. Imela sem lepo svetlo rjavo oblekico, ki pa je bila ob prihodu domov vseh možnih barv. Naj še omenim, da me je krep papir zaznamoval že v rani mladosti, sedaj pa se od moje starosti 63 let naprej, še veliko srečujem z njim. Prispevala: Marija Jevnišek, roj. Turnšek (Celje)
Tako so izgledali otroški vozički okoli leta 1950. Voziček je bil lesen in bež barve. V vozičku na fotografiji je Vinko, družbo pa mu delata sestra Terezija in mama. Fotografijo je prispeval Vinko ...Stanič.
Na fotografiji sem v stojici, ki je bila včasih zelo pribljubljen del otroške opreme. Zadaj naš družinski avto Zastava 101 oz. kot smo mu krajše rekli stoenka. Bil je eden izmed najprepoznavnejših ...osebnih avtomobilov tistega časa, izdelovali so jih v jugoslovanski tovarni vozil Crvena Zastava. Začetek proizvodnje avtomobila je bil oktobra 1971. Avto je v Jugoslaviji hitro postal najbolj priljubljen in je zlagoma povzročil konec proizvodnje starejših modelov.
V stanovanju Jenšterletovih na Zidanškovi (danes Gosposki) v Celju je bilo vedno živahno. Po zaslugi očeta Vincenca se je v družinskih albumih ohranilo mnogo predragocenih fotografij, med njimi tudi ...ta, na kateri so se ob zanimivem otroškem vozičku fotografskemu aparatu nastavili mama Elizabeta, sinova Jani in Vincenc, ml. V ozadju pri vratih je deklica Tatjana, hči zakoncev Bevčič, sosedov, s katerimi so si Jenšterletovi delili hodnik in stranišče. Družini sta se zelo lepo razumeli, po odselitvi Bevčičevih pa so stiki žal zamrli.Prispevala: Cvetka Jenšterle
Otroci si ob rojstvu ne izbiramo staršev, večina nas ima srečo z njimi, nekateri na žalost ne. Jaz sem z mojo mami zadela največ za ljubezni in brez skrbi poln start v življenje. Bil je dež, a ...največkrat je sijalo sonce nad nama, ko sva druga drugi si krili hrbet in si zaradi manjka drugih bližnjih izpopolnjevali življenje. Ko si malo starejši in dobiš krila, pogosto naletiš nekje na topel odnos tuje osebe. Lahko so nadomestne mame, očetje, sorodniki, pomembno je čutiti varnost in ljubezen.Sama sem sicer generacija osmega marca, praznik materinskega dne je »prišel« oz. se »vrnil nazaj« kasneje, a vsak dan v letu je primeren, da pokličeš, pomisliš na toplino osebe na začetku tvojega življenja …Prispevala: Bernarda Korent
Bila sem prva Zalesnikova vnukinja. Poimenovanja za mojo mamo in staro mamo so za mano prevzeli tudi ostali vnuki in vnukinje, ki so za mano privekali na svet. Tako je stara mama postala »mami«, moja ...mama pa »mamči«. In tako nasmejano smo se spomladi pred sedeminpetdesetimi leti postavile pod cvetočo jablano tri generacije Zalesnikovih žensk: mami, mamči in moja majcenost.Na fotografiji od leve: »mami« Genovefa (Efka) Sevčnikar, roj. Ocepek, »mamči« Silva Beričnik, roj. Sevčnikar in v njenem naročju Stanka Ledinek, roj. BeričnikPrispevala: Stanka Ledinek, roj. Beričnik
