Razprava analizira gledališko in znanstveno-raziskovalno delo Lada Kralja. Kot pokaže historični in kritični pregled njegovega delovanja od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, gre pri ...Ladu Kralju za edinstven preplet gledališke prakse in refleksije. Tako je začel kot literarni teoretik, ki se je oblikoval ob misli komparativista Antona Ocvirka in literarnem opusu Slavka Gruma, v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je sodeloval z gledališčnikom Richardom Schechnerjem v New Yorku in bil med soustanovitelji dveh najpomembnejših eksperimentalnih gledališč pri nas (EG Glej in Pekarna). To delovanje gaje usmerilo v raziskovanje zgodovinskih avantgard, še posebej ekspresionizma. Sledi njegova vloga umetniškega direktorja ljubljanske Drame. Ta izkušnja in vloga profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti ga je spodbudila k širšemu razmisleku o teoriji drame in gledališča.
Poleg trgovine Mercator, v nizkem delu stavbe, je Pekarna Grosuplje odprla trgovino za prodajo kruha in pekarno, na kar še danes spominja velik dimnik.
Rudolf Mlakar je odprl pekarno na Vrunčevi ulici leta 1931. V pekarni so bili leta 1938 zaposleni trije pekovski pomočniki. Celjani se verjetno spominjajo gospe Mlakar v prodajalni.Fotografijo so ...posodili v Klasjevi trgovini s kruhom, ki še obratuje v prvotnih prostorih, toda kruha tu ne pečejo več.
V hiši nasproti Narodnega doma, ki jo je leta 1945 porušila bomba, je bila pekarna in gostilna že od leta 1861, ko je bil lastnik še Karel Regula. Leta 1904 je hišo kupil Anton Pich in od njega leta ...1905 Josip Kirbiš, ki je v hiši uredil strojno parno pekarno.
Rudolf Mlakar je odprl pekarno na Vrunčevi ulici leta 1931. V pekarni so bili leta 1938 zaposleni trije pekovski pomočniki. Starejši Celjani se verjetno še spominjajo gospe Mlakar v prodajalni.
