Sodeč po ohranjenih upodobitvah, je bil v likovni umetnosti rimske dobe najbolj priljubljen prizor iz sicer razvejane Medejine zgodbe tisti, ko Medeja z mečem v roki okleva pred ubojem svojih ...otrok. Za najbolj znano upodobitev je v antiki veljala danes izgubljena slika Timomaha iz Bizantija, neposredno pa govorijo o priljubljenosti prizora številne upodobitve v stenskem slikarstvu, gliptiki, na sarkofagih ali v prostostoječih kipih, ki so se z največ primerki ohranili v provinci Panoniji. Upodobitvi iz Petovione in Akvinka se v Medejini drži, atributih in opravi ujemata z upodobitvijo iz Herkulaneja, ki velja za ikonografsko najzvestejšo repliko Timomahovega dela. Obstoj oljenk z identično zasnovano figuro Medeje kaže na možnost prenosa kompozicije preko lahko prenosljivih predmetov.
Franc Ignac grof Inzaghi (1691–1768) je bil nadžupnik in dekan ptujske župnijske cerkve sv. Jurija od leta 1731 do smrti. Članek želi osvežiti védenje o grofovem pri spevku k videzu in opremi ...cerkve, opozarja pa tudi na Inzaghijevo prizadevanje, da bi pridobil papeževo dovo- ljenje za češčenje sv. Viktorina, prvega latinskega ekse- geta in prvega po imenu znanega škofa v Petovioni, ki je umrl mučeniške smrti leta 303. Prispevek podaja stanje raziskav o zgodnjem krščanstvu v Petovioni, predstavlja sv. Viktorina in rodbino Inzaghi, osredotoča pa se na ureditev kapele Žalostne Matere božje in stropno poslikavo v kapeli, delo ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja in njegovega pomočnika Antona Lerchingerja (1741). Avtorica je skušala prepoznati ikonografski program poslikave, ki jo je primerjala z Viktorinovim komentarjem Apokalipse. Podala je hipotezo, da so v južnem stranskem polju upodobljeni sv. Viktorin in več oseb iz Stare zaveze, o katerih je razpravljal sv. Viktorin.
Prispevek obravnava osrednji prizor Orfeja med živalmi na Orfejevem spomeniku na Ptuju (rimska Petoviona) in njegovo ujemanje s sliko, ki jo opisuje Filostrat Mlajši v svojem delu Εἰκόνες in ki naj ...bi visela v neki zasebni galeriji v Neapolisu. Filostratova ekfraza naj bi se ikonografsko ujemala z relativno redko zastopano skupino II b iz motivne klasifikacije Henrija Sterna, Orfej pa naj bi sodil v t. i. frigijski tip. Po Sternu je osnovni zgled za to skupino tabelna slika, ki jo opisuje Filostrat Mlajši, ali pa morebiti neka starejša slika, ki je vplivala nanjo. Kot najboljše primerjave so bili izpostavljeni mozaiki iz Blanzy-lès-Fismesa, neznanega najdišča v severni Siriji in Shahbe. Tudi nekatere živali, ki so upodobljene na Orfejevem spomeniku (lev, merjasec, volk, ovca, ptice), in drugi detajli (drevesne veje, ki se bočijo nad prizorom in na katerih sedijo ptice) so pri Filostratu izrecno omenjeni, glasbenikova drža pa se v vseh podrobnostih ujema tako s skoraj vsemi primerki iz skupine II b kot tudi s Filostratovo ekfrazo.
Članek obravnava naključno najdbo s konca 19. st. in re-zultate dveh neobjavljenih izkopavanj v prvi polovici 20. st. naPtuju. Vsa tri najdišča ležijo na območju rimskega mesta Poe–tovio. V ...prvem primeru gre za najdbo domnevno rimskih na-selbinskih ostankov z jugovzhodnega roba naselbine na le-vem bregu Drave. Sledi izkopavanje skupine grobov in grobnearhitekture (2.-3./4. st.) ob cesti proti Savariji - z začetka vzhodnegagrobišča Petovione, prav tako na levem bregu. Kot tretje sopredstavljene raziskave razkošne rimske stavbe ter ostankovzgodnje in poznoantičnega grobišča ob trasi omenjene ceste -z začetka vzhodne, obrtniške četrti Petovione
PDF
