Celem artykułu jest porównanie interpretacji przemienienia Jezusa w tekstach czterech ojców Kościoła z przełomu IV i V w. (Jana Chryzostoma, Proklosa z Konstantynopola, Augustyna i Hieronima). ...Zasadnicza uwaga jest zwrócona na poszczególne elementy treściowe, zawarte w opisach ewangelicznych. Analiza interpretacji dokonanej przez poszczególnych autorów ukazuje ścisłą zależność pomiędzy problemami teologicznymi epoki (np. zagadnienia trynitarne, chrystologiczne, eschatologiczne) a sposobami i metodami egzegetycznymi.
Recenzja książki: Stanisław Bazyliński OFMConv, Wprowadzenie do studium Pisma Świętego. Wydanie drugie poprawione, uzupełnione i poszerzone. Apendyks opracował ks. Adam Kubiś (Kielce: Jedność 2019). ...Ss. 335. PLN 29,75. ISBN 978-83-8144-252-7
Z Janom Blahoslavom (1523–1571) so češki bratje dosegli enega svojih intelektualnih vrhov, kajti po pomenu njegove besedilne produkcije za razvoj češkega jezika in književnosti je mogoče Blahoslava ...primerjati le z Lukášem Pražským (1460–1528) in z Janom Amosom Komenským (1592–1670). Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom dokončno prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in njeni sopotniki. Blahoslav se je intelektualno oblikoval na češkobratskih šolah, toda tudi na latinski šoli v Goldbergu, na univerzah v nemškem prostoru (Wittenberg, Königsberg, Basel) in s stiki z uglednimi humanisti svoje dobe. Kot krščanski humanist je želel, da bi se vera v Odrešenika in pobožnost harmonično družili z najboljšo izobrazbo, ki jo je tedanja doba mogla dati kristjanu. Njegov koncept krščanskega humanizma je v ospredje stavil učenega kristjana, ki ima nalogo, da svoj razum in zmožnosti ves čas zavestno vednostno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je tako zmožen učinkovitega dialoga tudi z izobraženimi »kritiki evangelija«. Na zgodovino splošne cerkve, in tudi čeških bratov kot njenega posebnega dela, je Blahoslav gledal kot na zgodovino manifestacij izvoljenosti, kot na pojavljanje izvoljenih posameznikov skozi zgodovino, od padca človeka iz Božje milosti do odrešitve. Ob tem je menil, da je imel Vsevišnji na svetu ves čas ude svoje cerkve in jih bo imel do konca sveta, četudi pravih vernikov v posameznih zgodovinskih obdobjih ni vedno lahko prepoznati med množico drugih ljudi. Blahoslav tako pravice do eksistence za češke brate ni izpeljeval iz razvoja cerkve, njenih izpričanih zgodovinskih strukturnih značilnosti in prelomov v zgodovinskem toku, temveč iz izvoljenosti vernikov. Gibalo zgodovine (cerkve) tako ni človek s svojimi naklepi, sklepi, spodrsi, zapleti in homatijami, temveč Bog s svojo stvariteljsko in odrešenjsko pobudo – ta da v vseh dobah zgodovine in na vseh meridianih sveta obrača kolo zgodovine in tako vedno vzdržuje svojo cerkev. Blahoslav je menil, da v posameznih obdobjih Božja cerkev ostaja skrita, anonimna, vedno pa manjšinska, in se šele s pogledom »v vzvratnem ogledalu« pokaže kot prava Božja ustanova. Blahoslavovo prevajanje Svetega pisma poleg poznavanja sočasnih humanističnih pristopov v prevajanju izkazuje specifično razumevanje statusa bibličnega jezika. Temu je prevajalec pripisoval poseben slovesni in privzdignjen pomen, ki da mora biti izražen s primerno visokim češkim jezikovnim slogom, brez izrazil, ki so po njegovem označevala pogovorno češčino njegove dobe. Tovrstne nazore je Blahoslav artikuliral v Gramatiki (1571), pred tem pa jih je uresničil v prevodu Novega testamenta (Nový zákon, 1564, 1568). Ob bibličnem prevajanju je imel Blahoslav pred očmi predvsem sistematično in praktično teološke razloge za izbor besedja in izrazil. Biblično besedilo v češčini je estetiziral in intelektualiziral, z zavestno odločitvijo za zahtevnejšo, estetsko izbrano jezikovno rabo, ki se je znatno, in s stoletji čedanje bolj, razlikovala od običajne govorjene češčine pa je, ker je postal njegov Novi testament v redakciji temeljni kamen Kralicke biblije (Bible kralická, 1579–1593), le-ta pa podstava baročne knjižne češčine in nato kot »biblijščina« v 19. stoletju z Josefom Jungmannom obnovljene knjižne češčine, temeljno vplival na podobo češkega jezika in komuniciranja v njem vse do sodobnosti. In tako tudi na dierezo med knjižno (spisovná čeština) in govorjeno (obecná čeština) češčino, ki v izrazju in rabi traja do danes.
Celem artykułu jest analiza rozważań o Przemienieniu Jezusa w okresie przednicejskim. Przedmiotem badań są nie tylko elementy treściowe ewangelicznych perykop u wybranych autorów (teksty gnostyckie i ...apokryficzne, Ireneusz, Klemens Aleksandryjski, Orygenes, Metody z Olimpu), ale również wykazanie ścisłego związku pomiędzy problemami teologicznymi poszczególnych środowisk a sposobami interpretacji tekstu biblijnego. Do najważniejszych kwestii teologicznych wyprowadzanych z egzegezy perykop ewangelicznych w kontekście polemiki z gnostycyzmem zaliczyć należy: jedność Starego i Nowego Testamentu, zmartwychwstanie ciała, niezmienność natury Chrystusa.
Članek je zasnovan krožno. Pot začne s predstavitvijo v obsežnem družinskem arhivu zbranih pisem, ki jih je slovenska misijonarka sr. Konradina v prvi polovici prejšnjega stoletja pošiljala svoji ...družini v Slovenijo. V nadaljevanju predstavi nekatere zgodovinske okoliščine, pomembne za razumevanje kvalitativnih metodoloških pristopov, ponudi pa tudi vpogled v različne plasti, pomembne pri analizi pisem (materialni aspekt, vprašanje obsega, vsebinska analiza, etnografski kontekst itd.). V zaključku se vrne na svoje izhodišče in osvetli akterko samo, slovensko misijonarko v Indiji, ki je v okviru različnih hierarhij, diskurzov in odnosov svojim domačim pošiljala pisma.
W pierwszej części artykułu zaprezentowano „ontologię Pisma Świętego” Johna Webstera. Teolog postrzegał teksty biblijne w świetle ich pochodzenia i roli w Boskiej samo-komunikacji. Uczony wprowadził ...termin uświęcenie, oznaczający oddzielenie przez Boga i włączenie na służbę „ekonomii łaski”. Doktryna natchnienia została przez Webstera podporządkowana pojęciu objawienia i ulokowana w ramach uświęcenia. W drugiej części artykułu oceniono refleksję autora Holy Scripture: A Dogmatic Sketch uprawianą zgodnie z pryncypiami doktryny reformowanej. Pomimo licznych zbieżności z teologią katolicką doktrynę Pisma Webstera należy uznać za niesatysfakcjonująco wpisaną w nexus mysteriorum, a jego teologię natchnienia za zbyt mało „wcieleniową”. Teologia katolicka może z kolei zainspirować się podkreślanym przez Webstera soteriologicznym wymiarem objawienia oraz Pisma Świętego.
The purpose of this research is to understand comprehensively on the implementation of corporate success as a tool for the business world for formulating company policies that are very useful in the ...field of human resource management, by applying variables that have a large influence consisting of succession management and performance employee. The sample that was studies was 365 employees from the total population of the population of all PT Pisma Group employees which was divided into 5 subsidiaries as many as 4,204 employees were carried out in three company locations: Semarang, Pekalongan and Surabaya, using the questionnaire method in testing the data generated is valid and reliable. Data analysis techniques use quantitative methods with path analysis methods. This study concludes that corporate success is directly related to the existence of succession management and employee performance. Succession management requires that employee performance against the company be clear and measurable and cannot stand alone. Employee performance appraisal must be consistent and integrated with well-agreed succession management, so that the company is able to get reliable and prospective professional company leaders are able to support the company in the future to be very competitive, to the desired company success.
Mlako kršćanstvo Kljajić, Stipo
Nova prisutnost,
2023, Letnik:
XXI, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Zadnje u nizu od sedam pisama maloazijskim crkvama (Otk 2-3) jest pismo Crkvi u Laodiceji (Otk 3,14-22) koje je umnogome posebno: od toga da je ono završetak prvoga dijela Knjige Otkrivenja, odnosno ...da je svojevrstan most između prvoga i drugog dijela Otkrivenja, pa sve do važne činjenice da je to jedino pismo kojemu nedostaje bilo kakva Kristova pohvala za dobra djela te ga mnogi, s pravom ili ne, smatraju najoštrijim od svih sedam pisama crkvama u Maloj Aziji. U radu se – kombinirajući sinkronijski i dijakronijski pristup, odnosno više egzegetskih metoda – analizira sadržaj Pisma Crkvi u Laodiceji i pokušava se dati odgovor na nekoliko temeljnih pitanja koja proizlaze iz sadržaja pisma, poput sljedećih: koja su to djela ili nedjela laodicejskih kršćana zbog kojih za njih Krist ima samo kritičke riječi (sve do onih da će ih »ispljunuti iz svojih usta«), odnosno u čemu je degradacija Crkve u Laodiceji tolika da izostaju bilo kakve riječi pohvale? Ima li za laodicejsku kršćansku zajednicu ikakve nade za poboljšanje, odnosno za obraćenje, budući da im Krist upućuje najoštrije riječi? Koje su sličnosti između stanja Crkve u Laodiceji i moderne Crkve, odnosno današnjih kršćana?
The last in the series of seven Letters to the Churches of Asia Minor (Revelation 2-3) is the letter to the Church in Laodicea (Revelation 3:14-22). It is peculiar in many ways. It marks the end of the first part of the Book of Revelation and serves as the bridge between its first and second part. It is important to notice that this is the only letter completely void of Christ’s praise for good deeds. Rightly or wrongly, it is widely considered to be the harshest of all the seven Letters to the Churches in Asia Minor. To fathom the contents of the Letter to the Church in Laodicea, this paper combines synchronic and diachronic approaches – i.e. several exegetical methods. It seeks to answer some of the fundamental questions arising out of the Letter, such as these given below. What are the (mis)deeds of the Laodicean Christians that only invite Christ’s rebukes (going so far as to say that he will spit them out of his mouth)? What kind of degradation has the Church in Laodicea sunk to that warrant only reproach? Is there any hope for earnestness and repentance in the Laodicean Christian community because Christ admonishes them the most out of all the Churches of Asia Minor? What are the similarities between the Church in Laodicea and the modern Church – i.e. today’s Christians?
Tropologia to jedna z patrystycznych metod interpretacji tekstu biblijnego. Święty Hieronim włącza ją do swojego kanonu hermeneutycznego, który nazywa „potrójną deskrypcją i regułą Pisma świętego” ...(triplex descriptio et regula Scripturarum). Tłumaczy również, że istotą tropologii jest interpretacja moralna. Przedstawienie proweniencji tej metody, a dalej prezentacja, na czym ona polega w rozumieniu świętego Hieronima i jakimi rządzi się regułami, stanowi zasadniczy problem niniejszego studium.
V članku obravnavam pet zasebnih pisem, ki so bila najdena v Egiptu in so nastala med 3. in 4. st. po Kr.: P. Bour. 25, PSI X.1161, P. Oxy 12.1492, PSI III.208 in PSI IX.1041. Ta pisma lahko z veliko ...mero gotovosti pripišemo krščanskim avtorjem. V prid tej identifikaciji govorijo zlasti uvodne in sklepne formulacije ter raba nomina sacra. Iz pisem Sotasa, ki je bil verjetno oksirinški škof v drugi polovici 3. st., lahko razberemo tudi nekaj potez cerkvene organizacije v tem obdobju. Poleg tega pozornost posvečam tudi tistim pravopisnim in slovničnim značilnostim jezika obravnavanih dokumentov, ki odstopajo od jezikovnih norm klasičnega obdobja in nam do določene mere nudijo vpogled v to obdobje zgodovine grškega jezika.