Prispevek obravnava naravo potovanja, motive, interesna področja, zbiralno politiko oziroma zbiralne strategije in zbirko ter cilje Alme M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljice in ...novinarke, svetovne popotnice, ljubiteljske raziskovalke, poliglotke in teozofinje. V letih 1919–1927 je prepotovala svet. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov; potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala s sprotnim delom. Kljub temu da je zbiranje predmetov načrtovala že pred odhodom na pot, to zaradi nepričakovanega spleta okoliščin v glavnem ni potekalo sistematično, ampak naključno. Predmete za svojo zbirko je pridobivala na tri načine: z nakupi, kot darila in z nabiranjem v naravi. Rezultat takšnega zbiranja se odraža v raznorodnosti zbirke. Poleg produkcije nove vednosti je Alma M. Karlin imela tudi gospodarske in politične cilje.
Trajnostnost kulturne dediščine je kompleksno vprašanje, ki se zlasti na projektni ravni redko meri. Razlog za to je predvsem pomanjkanje splošnih kazalnikov, zaradi česar so številni projekti s ...področja dediščine samo delno trajnostni. V članku avtorici opredelita pojem trajnostne dediščine ter predstavita metode za njegovo ugotavljanje in presojo. Raziskava, ki sta jo opravili, se je osredotočala na analizo izbranih primerov dobre prakse v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Poljskem, Portugalskem in Nizozemskem, ti so bili kot strateški projekti vključeni v posamezne instrumente regionalne ali lokalne politike Evropske unije. Metode, s katerimi sta proučevali kazalnike, ki bi se lahko uporabili za vrednotenje trajnostnih naložb v kulturno dediščino, so vključevale kabinetno raziskavo in naknadno analizo izbranih projektov s področja dediščine, financiranih v okviru posameznih instrumentov politike EU, intervjuje z upravitelji kulturne dediščine, fokusne skupine in primerjalno analizo proučevanih primerov dobre prakse. Iz izsledkov je razviden ključen pomen naslednjih dejavnikov: sodelovanje in široka vključenost raznih deležnikov, dobro kulturno upravljanje, razvejani viri financiranja, vključenost lokalne skupnosti, ki kulturno dediščino vzame za svojo, upoštevanje strokovnih standardov, inovativne rešitve in skrbno prostorsko načrtovanje pri zagotavljanju trajnostne dediščine. Primeri dobre prakse so težko prenosljivi, saj je uspeh prenosa odvisen od značilnosti lokalnega okolja. Za opredelitev trajnostne dediščine na projektni ravni je predlagan splošen nabor kazalnikov trajnostnosti, na podlagi katerih bi bile lahko v okviru instrumentov politike opredeljene prihodnje prednostne naloge in upravičene naložbe.
V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se ...raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
The objective of the study was to analyse and compare the subjective quality of life (S-QoL) of women with physical disabilities (PDs) through satisfaction with the quality of life domains and the ...overall quality of life assessment.
The sample comprised of women with PDs (n=137), divided into 4 age categories: 19-29 yrs. (n=53); 30-44 yrs. (n=25); 45-59 yrs. (n=24) and over 60 yrs. (n=35). The Subjective Quality of Life Analyses questionnaire and the WHO User Manual were used as a primary research method. The Wilcoxon Signed Rank Test was used to assess the differences between QoLDs, Kruskal Wallis test to assess differences in S-QoL among four independent groups and Mann Whitney U-test between two age categories.
The highest satisfaction in all age categories of women was found in the social relations domain, and in the 19-29 yr-old women equally in the social relations and physical health domains. The highest dissatisfaction was reported with the psychological health and environment domains. The key finding is that the main differences are between the youngest category (aged 19-29 yrs) and the three older categories with regard to physical health, environment and overall QoL.
It is necessary to continue this line of research with a greater focus on exploring the ways in which the psychological health domain can be improved as an integral part of S-QoL, and to also focus on the QoL indicators that make up the environment domain and search for ways to enhance these.
Working with bereaved parents is an immense challenge for professionals in the field of perinatal care and requires a high level of knowledge and skill. This article aims to evaluate the ...effectiveness of the Perinatal Loss Care blended educational programme.
An evaluative assessment was carried out using a scored questionnaire to gather pre- and post-programme data. Participants were medical and healthcare professionals (n=200) who participated in the programme voluntarily (the Medical Professional/Motivated group and the Others group) or were selected by their employer and for whom attendance was mandatory (the Medical Professional/Non/Motivated group).
Participants' perception of their own knowledge and understanding of perinatal bereavement care was significantly higher on completion of the educational programme, proving its effectivity. There was a statistically significant effect on overall score in individual groups of respondents, as well as the whole set (p<0.001), with post-intervention scores higher than pre-intervention scores. No statistically significant differences in overall score were detected before participation in the educational programme in individual groups (p=0.204). Participants from the Medical Professional/Non/Motivated group achieved lower post-intervention scores to a significantly greater extent (p<0.05) and more often perceived the educational programme as being "very difficult" (χ
=20.66, df=6, P<0.01) compared to other groups.
The educational programme was assessed as effective. Care of bereaved parents has its specifics and healthcare professionals should possess a basic knowledge of how to provide sensitive care during this time.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Prodor industrije v Haloze. Panorama Majšperk. Ženski, ena s polnim košem sena in druga s »kanglami« v rokah, gresta po poti ob vinogradu.
Information:
Haloze: the industrialisation of economically less developed areas: a panoramic view of Majšperk. Life and work in the towns and villages of Haloze.
Original language summary:
Haloze: industrializacija gospodarsko manj razvitih krajev; panorama Majšperk, življenje in delo v haloških krajih.
Extended description:
Osredek pod Bohorjem: reportaža z demografsko ogroženega hribovskega zaselka - na treh kmetijah pod Bohorjem. Kmetije, s slamo krite hiše, škornji v blatu, blatna antena, ...poslopja domačij, gospodarji Suhar, Sitar, Divjak, volovska vprega, žetev, žanjice s srpi, snopi žita, gospodarji z žganjem, otroci, pot v dolino.
Information:
Life and work at a mountain farm in the demographically vulnerable hamlet of Osredek pod Bohorjem.
Original language summary:
Življenje in delo na hribovski kmetiji v demografsko ogroženem zaselku Osredek pod Bohorjem.
Extended description:
Naš kraj: Slovenska vas, težave ljudi ob meji, krajevna tabla nekdanjega Breganskega sela, vas, izjava Franc ŽERLIČ, most in tabla Državna meja, zablokiran most, reka, ...pokrajina, izjava Cilka ŽERLIČ, mejni prehod Slovenska vas, slaba cesta, izjava Lojze GODEC, nejevolja zaradi prometnih kolon, mejni prehod Obrežje, izpušne cevi vozil, ostanek freske na zidu (grb SFRJ), izjava Franc GOLOBIČ, porušena in propadajoča Koreja - območje nekdanje vojašnice, ruševine, podrti objekti, nov trgovski center, odhajajoči avtomobil se izgubi v prahu in dimu, asfalt, hiše, nov dom Zveze borcev, TV pretvornik na Rajcupa še so brez slike TVS - izjava Ljubica MUNIČ - slaba slika na TV, krajevna tabla, konec naselja.
Extended description:
Naš kraj: Slovenska vas, težave ljudi ob meji, krajevna tabla nekdanjega Breganskega sela, vas, izjava Franc ŽERLIČ, most in tabla Državna meja, zablokiran most, reka, pokrajina, izjava Cilka ŽERLIČ, mejni prehod Slovenska vas, slaba cesta, izjava Lojze GODEC, nejevolja zaradi prometnih kolon, mejni prehod Obrežje, izpušne cevi vozil, ostanek freske na zidu (grb SFRJ), izjava Franc GOLOBIČ, porušena in propadajoča Koreja - območje nekdanje vojašnice, ruševine, podrti objekti, nov trgovski center, odhajajoči avtomobil se izgubi v prahu in dimu, asfalt, hiše, nov dom Zveze borcev, TV pretvornik na Rajcupa še so brez slike TVS - izjava Ljubica MUNIČ - slaba slika na TV, krajevna tabla, konec naselja.
Our place: living in Slovenska vas along the state border and the problems that occur there.
Original language summary:
Naš kraj: življenje in težave ljudi Slovenske vasi ob državni meji.
Extended description:
Življenje na vasi, leseni vodnjak, dvigovanje vode z vedrom, pokrajina, golo drevje, krave na paši, klopotec, voz z vprežno živino, delo v vinogradu, okopavanje, haloške ...kmetije, rezanje zeljnatih glav izjava Franc Trafela, Spodnje Gruškovje, otroci na poti v šolo, gradbišče sodobnega motela, cesta, volovska vprega, vodovodna pipa.
Information:
A report on the hard life and work in the economically non-developed region of Haloze.
Original language summary:
Reportaža o težkem življenju in delu v gospodarsko nerazvitih Halozah.
Extended description:
Naš kraj: Studenec, na desnem bregu Save med Impoljco in Rako; panorama kraja, center, kapelica, znamenje, sveta družina, oko – simbol svete trojice, upravna enota Sevnica, star ...vodnjak, črpanje iz greznice, izjava Stane KOKOVE, predsednik KS, motiv - mož s košem na hrbtu, šolarji - vozači, izjava Andreja JANC, vodja šole, delo v razredu, stiska, likovni pouk, Gasilski dom, plakat za komedijo Trije tički; spominska plošča izgnancem, izjava Vlado KLAVS, LD Studenec, izjava Kristijan JANC, gostilničar, izjava Natalija HOČEVAR, pokali, cerkev in župnišče na hribu, igranje na diatonično harmoniko, domač kruh v peharju, pečenka, cmoki, bokal vina, pecivo, krofi, 100 let gostilne JANC, stara črno bela fotografija, skupina mladih harmonikarjev (diatonične), izjava Natalija Hočevar, harmonikarka, skupina domači ansambel prepeva, vaja dramske skupine.
Extended description:
Naš kraj: Studenec, na desnem bregu Save med Impoljco in Rako; panorama kraja, center, kapelica, znamenje, sveta družina, oko – simbol svete trojice, upravna enota Sevnica, star vodnjak, črpanje iz greznice, izjava Stane KOKOVE, predsednik KS, motiv - mož s košem na hrbtu, šolarji - vozači, izjava Andreja JANC, vodja šole, delo v razredu, stiska, likovni pouk, Gasilski dom, plakat za komedijo Trije tički; spominska plošča izgnancem, izjava Vlado KLAVS, LD Studenec, izjava Kristijan JANC, gostilničar, izjava Natalija HOČEVAR, pokali, cerkev in župnišče na hribu, igranje na diatonično harmoniko, domač kruh v peharju, pečenka, cmoki, bokal vina, pecivo, krofi, 100 let gostilne JANC, stara črno bela fotografija, skupina mladih harmonikarjev (diatonične), izjava Natalija Hočevar, harmonikarka, skupina domači ansambel prepeva, vaja dramske skupine.
Our place: introducing the village of Studenec and the cultural life of its locals.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev vasi Studenec in kulturno življenje domačinov.
PDF
