Namen prispevka je kvantitativno ovrednotiti vpliv različnih dejavnikov na mobilnost ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Raziskava temelji na analizi popisnih podatkov o zaposlitvenem odločanju ...nosilcev kmečkih gospodarstev v letih 1991 in 2000 z uporabo modela kmečkih gospodarstev. Uporabljali smo pristop z izvedbo probit modela v dveh različicah, katerih funkcijski obliki se razlikujeta z ozirom na predpostavljeni učinek predhodnega statusa zaposlitve. Analizirani dejavniki obsegajo individualne značilnosti referenčnih oseb (spol, starost, raven izobrazbe, potencialni dohodek izven kmetijstva), značilnosti gospodinjstva (velikost, struktura), značilnosti kmečkega gospodarstva (ekonomska velikost, obseg dela, delovna intenzivnost) in lokalne razmere na trgu dela. Kljub specifičnim strukturnim razmeram slovenskega kmetijstva in svojstveni dinamiki makroekonomskih trendov rezultati modela ne odstopajo bistveno od obstoječih empiričnih dognanj o dinamiki ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Udeležba nosilcev kmečkih gospodarstev na trgu dela ni simetrična niti reverzibilna. Rezultati modela kažejo na tendenco v smeri ohranjanja enakega statusa zaposlitve, ki je izrazitejša zlasti pri nosilcih kmečkih gospodarstev, zaposlenih na kmetiji. Nizka stopnja mobilnosti ponudbe dela slabi učinkovitost alokacije dela na kmečkih gospodarstvih. Deli tega problema se pojavljajo v obeh segmentih trga dela: na strani ponudbe se odraža v nizki stopnji delovne usposobljenosti in nizkem poklicnem statusu referenčnih oseb, na strani povpraševanja pa se odraža v neugodnih lokalnih razmerah na trgu dela.
