Članek se posveča vprašanju diagnostičnih paleografskih prvin za posoški areal (tj. skupino venetskih napisov, odkritih v loku med Kobaridom, Idrijo pri Bači, Šentviško planoto in Cerknim) v ...okviru območja, na katerem se je med 6. in 1. st. pr. n. št. uporabljal venetski alfabet. Značilne prvine (najsi bo arhaizmi ali inovacije), kot so ugotovljive na podlagi že dolgo znanih in večkrat obravnavanih pisnih spomenikov Is 1 in Is 2, so sopostavljene podatkom, ki jih prinašajo novoodkriti napisi posoškega prostora (zlasti *Is 4, *Is 7, ki sta kot Is 1 in Is 2 nedvomno avtohtona), ter ponovno ovrednotene in dopolnjene v poskusu natančnejšega izrisa relevantnih izograf, ki posoško skupino napisov v venetskem alfabetu izdvajajo iz splošnovenetskega areala.
Preko Grgarske kotline in Čepovanskega dola poteka naravni prehod iz nižine Vipavske doline v dolino reke Idrijce in v zgornjo Soško dolino ter proti zahodu na Banjško planoto. V železni dobi je ...pomembno vlogo ob tej komunikaciji imelo gradišče nad Grgarjem, na vrhu osamelca Grašišče. Strateška lega naselja je omogočala nadzor nad potmi, okoliška rodovitna ravnica je ponujala ekonomsko zaledje.
Med zaščitnimi arheološkimi raziskavami leta 2005 je bilo na severnem pobočju Grašišča odkrito obzidje s podpornima zidovoma, na položnejšem severovzhodnem pobočju pa utrjena podporna terasa. Naselje sodi v čas bronaste in železne dobe, občasna poselitev sega tudi v rimsko obdobje.
Poselitev dokazujejo tudi najdbe, odkrite leta 1977 ob gradbenih posegih na jugovzhodnem pobočju Grašišča in 1978, 2001 in 2005 na površini osrednjega dela gradišča.
V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. V članku predstavljamo dve najdišči ...kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju, med seboj oddaljeni 150 metrov: Leskovca I in II. Predstavljamo površinsko zbrane najdbe in rezultate arheološkega izkopavanja na Leskovci II. Zaradi odsotnosti organskih ostankov, ki bi jih lahko zanesljivo povezali s kamnitimi artefakti, je kulturno-kronološka opredelitev obeh najdišč možna le na podlagi tipo-tehnološke analize kamnitih artefaktov. Rezultat ni enoznačen, najdišči lahko pripadata končnemu paleolitiku (epigravetjenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu).
Several archaeological sites from the Late Iron Age have recently been discovered in Posočje, a region along the upper and middle reaches of the River Soča/Isonzo (NW Slovenija, NE fringes of Italy), ...which compel us to re -examine the Latenisation of the region. Supra -regional La Tène forms began to appear in the material culture at the end of the Early Iron Age, in the late 4th and early 3rd centuries BC. This was followed by a marked decrease in habitation remains, a ‘hundred -year crisis’ with very little archaeological evidence available for the time between the initial decades of the 3rd and the mid-2nd century BC. The picture then changed again with the rise of the Late Iron Age Idrija group, as most of the sites connected with this group date between 150/130 BC and the Augustan period. This is also the period of the first ancient literary sources mentioning the wider area, which inspire ever newer attempts at ethnic identifications of the population living there. The sources reveal that the Romans appear to have associated the area with the Carni.
Na podlagi obsežnega grobišča iz železne dobe Kobarid prištevamo med pomembnejša slovenska prazgodovinska najdišča in tu domnevamo eno izmed središč starejšeželeznodobne posoške oz. ...svetolucijske skupine. Grobišče, ki se je širilo na terasah na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča, je bilo odkrito že v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Med letoma 1886 in 1904 je arheološka izkopavanja na najdišču vodil Carlo Marchesetti, tedanji direktor tržaškega naravoslovnega muzeja, pozneje so tu raziskovali še arheologi Narodnega muzeja, Goriškega muzeja in Tolminskega muzeja. Do danes je bilo raziskanih več kot 1400 grobov, vendar so ti večinoma še neobjavljeni. V članku predstavljamo preliminarno izsledke arheoloških izkopavanj, ki jih je leta 1979 na območju grobišča izvedla ekipa Goriškega muzeja. Med izkopavanji, ki so potekala v zahtevnih razmerah, sočasno z gradbenimi deli in večji del v za delo neprimernih vremenskih okoliščinah, je bilo odkritih 278 grobov, ki sodijo v čas od konca 9. do 5. st. pr. n. št. Predstavljeni so značilnosti pokopavanja ter značilni grobni pridatki po kronoloških stopnjah.
Z najdišča Gradec pri vasi Krn v Posočju izvirajo arheološke najdbe nakita, bronastih posod, orodja in orožja iz starejše in mlajše železne dobe, ki jih je izkopal nepooblaščen iskalec ...arheoloških najdb z detektorjem kovin. Med najdbami sta posebno pomembna bronasta figuralna situla iz konca 5. ali začetka 4. st. pr. n. št. ter bronasta čelada etruščansko-italske vrste iz 2. oz. začetka 1. st. pr. n. št. Terenske raziskave so pokazale, da je najditelj predmete izkopal iz žganih grobov, medtem ko je bila čelada morda prej votivni predmet kot grobni pridatek. Odkrit je bil tudi nedotaknjen bojevniški grob iz poznolatenske stopnje LT D1. Menimo, da je Gradec pri Krnu verjetno povezan z gorsko potjo, ki so jo v železni dobi uhodili po rudonosnem območju med dolino reke Soče in Bohinjem.
Na sedlu severno od gradišča na Jelenšku nad Godovičem pri Idriji sta iskalca “ajdovskega zaklada z Jelenška” naletela na železnodobne grobove z bogatimi pridatki. Odkritju je leta 1993 sledilo ...zaščitno arheološko izkopavanje. Raziskanih je bilo 37 planih žganih grobov. Grobni pridatki kažejo zelo uniformno podobo in grobišče datirajo v mladohalštatski stopnji Sv. Lucija IIb2 in IIc. Med pokopanimi so bili bojevniki, rokodelec (livar), ženske in morda otroci. V članku kratko predstavljamo način pokopa in grobne pridatke ter utemeljujemo datacijo najdišča na primeru fibul. Sledi pred- stavitev nekaterih opažanj in izhodišč za analizo pomena najdišča v starejši železni dobi, ko je bil Jelenšek na meji dveh zahodnoslovenskih halštatskih skupin, posoške (svetolucijske) in notranjsko-kraške.
Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne ...danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet.
O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje.
Novejše raziskave na območju svetolucijske halštatske kulturne skupine, poimenovane tudi kot posoška skupina, ki je poseljevala razen zgornjega Posočja tudi Bohinjski kot, Cerkljansko in zgornjo ...dolino Nadiže, so pokazale, da je bila poseljenost mnogo gostejša, kot je bilo znano pred tem, kar zadeva predvsem sredogorje Julijskih Alp. Glede na doslej odkrite drobne najdbe sklepamo na poselitev teh predelov v kasnem obdobju svetolucijske skupine. V obdobju, ozna- čenem kot stopnja Sv. Lucija IIa–b, je opazen tudi gospodarski vzpon naselbine na Mostu na Soči kot protourbanega središča celotne kulturne skupine, ki je bila po vsej verjetnosti teritorialno organizirana. Na osnovi doslej opravljenih analiz nekropole na Mostu na Soči pa so predstavljeni na eni strani kazalci vplivov in stikov svetolucijske skupine s sosednjimi in tudi zelo oddaljenimi kraji oz. kulturnimi skupnostmi, na drugi strani pa indikatorji družbene strukturiranosti in diferenciranosti. Pomemben nov element v okviru ritualno-religiozne sfere pa predstavljajo arheološka najdišča v nenavadnih naravnih okoljih, za katere se ponuja razlaga o svetih krajih, kjer so se odvijali posebne vrste zaobljubni obredi. Na koncu je postavljeno tudi vprašanje o pismenosti in etnični pripadnosti svetolucijske halštatske skupnosti.
Uvod: Porodi zunaj porodnišnice so v Sloveniji redkost. Nekaj teh porodov se zgodi tudi v Zgornjem Posočju, ki je posebno zaradi svojega geografskega položaja in časovne oddaljenosti do najbližje ...porodnišnice. Cilj raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljajski svet porodnic, ki so nenačrtovan porod zunaj porodnišnice izkusile, in zaznati oceno kakovosti ponujene obporodne skrbi skozi občuteno zadovoljstvo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. V namenski vzorec je bilo vključenih 10 porodnic, ki so rodile med letoma 2004 in 2014. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev v juniju 2014 in analizirani z metodo analize besedila.
Rezultati: Z metodo analize besedila je bilo identificiranih pet tem, in sicer (1) proces rojevanja – rituali, prakse in doživljanja, (2) podoživljanje poroda, (3) v žensko osredotočena skrb, (4) zaznana stopnja zadovoljstva z institucionalno obravnavo in (5) zaznavanje poroda med nosečnostjo – želje in pričakovanja.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da so med porodom v ospredju ljudje, ki so ob porodnici, in njihov odnos do nje. Čeprav se porodnice takrat morda res ne zavedajo vseh morebitnih tveganj, se tega zavedajo zdravstveni delavci ob njej. Vključene v raziskavo so svojo porodno izkušnjo izkusile kot pozitivno in obenem izrazile zadovoljstvo do obporodne zdravstvene oskrbe. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik zdravstvenih delavcev.