Izhodišča: Presaditev pljuč je zahtevna metoda zdravljenja za izbrane bolnike z napredovalo pljučno boleznijo. Naraščanje števila primernih kandidatov in standarizacija posega sta v letu 2018 ...omogočila vzpostavitev transplantacijskega centra v UKC Ljubljana. Prispevek poroča o prvih rezultatih.
Metode: Opravili smo analizo lastnega registra bolnikov. Rezultate smo primerjali s skupino bolnikov, ki so jim pred tem opravili presaditev v AKH Dunaj.
Rezultati: Med 15. 9. 2018 in 15. 9. 2021 smo opravili 37 presaditev pljuč (od tega pri 13 ženskah). Indikacije so bile KOPB (n = 13, 35 %), pljučne fibroze (n = 7, 19 %), cistična fibroza (n = 5, 14 %), kovidna pljučnica (n = 4, 11 %), bronhiektazije (n = 3, 8 %), pljučna hipertenzija (n = 2, 5 %), limfangioleiomiomatoza (n = 1, 3 %), pomanjkanje alfa-1-antitripsina (n = 1, 3 %) in bronhiolitis (n = 1, 3 %). V primerjavi s prejšnjo skupino bolnikov, napotenih v AKH Dunaj (71 bolnikov, od tega 35 žensk), je bil delež bolnikov s KOPB višji (35 % in 16 %, p = 0,019), bolniki pa so bili starejši (mediana razpon, 59 14–68 in 43 4–58 let, p = 0,001). 76 % darovanih pljuč ni ustrezalo standardnim merilom (30 % darovalcev je bilo starejših od 55 let, 22 % jih je imelo infiltrate na rentgenogramu pljuč, 24 % pa ni izpolnjevalo enega od ostalih meril), v 43 % pa je bila potrebna redukcija velikosti, kar pa ni vplivalo na primarno odpoved presadka. Kratkoročno preživetje je bili podobno v obeh skupinah (1-letno preživetje v UKC Ljubljana 89 % 95 % CI 78–99 % in v AKH Dunaj 83 % 95 % CI 74–92 %).
Zaključek: Prvi rezultati kažejo, da so zgodnji izidi po presaditvi pljuč primerljivi pri bolnikih, ki so imeli presaditev v UKC Ljubljana ali v AKH Dunaj.
Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega ...varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili ...v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Izhodišča: V razvitem svetu je pojavnost zlomov kolka med 400/100.000 do 1.000/100.000 prebivalcev, starejših od 64 let; število starajočega prebivalstva pa narašča. Kljub razvoju vsadkov za ...učvrstitev zlomov, napredku kirurške tehnike, anestezije in rehabilitacije rezultati pri mnogih poškodovancih ostajajo slabi. Smrtnost znaša v prvem letu do 35 %. Le približno polovica poškodovancev se vrne k prejšnjim dejavnostim. Na končni izid zdravljenja vpliva splošno stanje poškodovanca s pridruženimi boleznimi in način zdravljenja (čas operacija, tip operacije itd.). Z retrospektivno analizo smo ugotavljali rezultate zdravljenja zlomov kolka na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana.
Metode: Observacijska retrospektivna kohortna študija upošteva vse poškodovance, ki so bili sprejeti na naš oddelek zaradi poškodbe kolka med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2016. Obdelavo podatkov in statistično analizo smo napravili s programom Rstudio (verzija 1.1.463, 2018) in s knjižnicama Tidyverse in Survival.
Rezultati: V enoletnem obdobju smo zdravili 717 poškodovancev z zlomom kolka. Mediana starost naših poškodovancev je bila 82 let. Večina poškodovancev je imela vrednost ASA 3 (56,5 %). V analizo preživetja smo vključili 695 oseb. Operirani poškodovanci so imeli enoletno preživetje 81,6 %, konzervativno zdravljeni 53,8 %. 79 % poškodovancev s pertrohanternim zlomom je bilo operiranih v okviru priporočenih 48 ur in le 33 % poškodovancev je imelo zlom vratu stegnenice. K prejšnjim dejavnostim glede pomičnosti se je vrnilo 52 % naših operiranih poškodovancev. Povprečna ležalna doba v bolnišnici je bila 12 dni.
Zaključek: Rezultati oskrbe zlomov kolka pri nas so glede preživetja in pomičnosti po poškodbi vsaj primerljivi z rezultati v literaturi. Potrebno pa bo skrajšati čas pred operacijo, ki je potrebna za oskrbo zlomov vratu stegnenice tako, da se posebej organizirajo operacije, namenjene tem poškodovancem, ležalno dobo pa tako, da se omogoči oskrba in negovanje zunaj bolnišnice.
Abstract
Background
Cancer patients’ survival is an extremely important but complex indicator for assessing regional or global inequalities in diagnosis practices and clinical management of cancer ...patients. The population-based cancer survival comparisons are available through international projects (i.e. CONCORD, EUROCARE, OECD Health Reports) and online systems (SEER, NORDCAN, SLORA). In our research we aimed to show that noticeable differences in cancer patients’ survival may not always reflect the real inequalities in cancer care, but can also appear due to variations in the applied methodology for relative survival calculation.
Methods
Four different approaches for relative survival calculation (cohort, complete, period and hybrid) have been implemented on the data set of Slovenian breast cancer patients diagnosed between 2000 and 2009, and the differences in survival estimates have been quantified. The major cancer survival comparison studies have been reviewed according to the selected relative survival calculation approach.
Results
The gap between four survival curves widens with time; after ten years of follow up the difference increases to more than 10 percent points between the highest (hybrid) and the lowest (cohort) estimates. In population-based comparison studies, the choice of the calculation approach is not uniformed; we noticed a tendency of simply using the approach which yields numerically better survival estimates.
Conclusion
The population-based cancer relative survival, which is continually reported by recognised research groups, could not be compared directly as the methodology is different, and, consequently, final country scores differ. A uniform survival measure would be of great benefit in the cancer care surveillance.
Diferencirani rak ščitnice predstavlja preko 90 odstotkov raka ščitnice. Nastane iz folikularnih celic ščitnice in spada med visoko ozdravljive rake. Primarno zdravljenje je kirurško, visoko rizični ...za ponovitev prejmejo še adjuvantno radiojodno terapijo in tiroksin v supresijskem odmerku. Pri 7-23% bolnikov pride do pojava zasevkov v oddaljenih organih (pljuča, skelet). Temelj zdravljenja metastatskega diferenciranega raka ščitnice je radiojodna terapija. Pri pojavu rezistence na radiojodno terapijo je ob napredovanju bolezni sedaj na voljo zdravljenje s tarčnim zdravilom sorafenibom.
Resekcija jeter (RJ) je ostala glavna oblika terapije pri solitarnem hepatoceličnem raku (HCC), pri bolnikih z ohranjeno funkcijsko rezervo jeter in v primernem splošnem stanju. Izpopolnjene slikovne ...preiskave so pripomogle k boljši izbiri bolnikov. Kirurgija jeter je napredovala: uporabne so številne tehnike transekcije jetrnega tkiva; dosegljive so različne naprave, ki omogočajo hitrejše in natančnejše operiranje v brezkrvnem operativnem polju. Izboljšana kirurška tehnika, vzdrževanje nizkega centralnega venskega pritiska in napredek pri negi bolnika po operaciji so omogočili, da se je smrtnost po operaciji jeter v izbranih serijah znižala celo do 0%. Barcelona Clinic Liver Cancer (BCLC) klasifikacija poleg zamejitve bolezni, nudi priporočila tudi glede izbora terapije. Kirurško terapijo omejuje zgolj na bolnike z zgodnjim stadijem raka. Namen tega prispevka je raziskati, ali je v sedanjem času mogoče RJ opraviti s sprejemljivimi kratko- in dolgoročnimi rezultati tudi pri bolnikih s takšnim HCC, pri katerem so prisotni številni in veliki tumorji, ki makroskopsko vdirajo v žile.
Izhodišča: Pri bolnikih z jetrnimi metastazami (JM) pri kolorektalnem raku (KRR) le kirurško zdravljenje, sedaj pogosto kombinirano z drugimi načini zdravljenja, nudi možnost dolgotrajnejšega ...preživetja ali pa celo upanje na ozdravitev. Namen raziskave je prikaz možnosti multimodalnega načina zdravljenja in ocenitev rezultatov takšnega zdravljenja JM pri KRR pri naših bolnikih. Metode: V obdobju od 1. julija 1997 do 31. decembra 2011 je bilo opravljenih 377 jetrnih operacij pri 281 bolnikih z metastazami KRR (178 moški, 103 ženske; povprečna starost 63,3 leta; razpon 27 do 85 let). Rezultati: Od skupno 377 operacij zaradi JM KRR je bila 324-krat opravljena resekcija jeter, od tega pri 28 bolnikih kombinirana z RFA. 235 (79,4 %) je bilo R0 resekcij, 54 (18,2 %) je bilo R1 in 7 (2,4 %) R2 resekcij. Skupno 53 posegi so bile RFA JM. Pri 113 bolnikih so bile JM ugotovljene sinhrono ob ugotovitvi KRR, pri 168 pa je šlo za metahrone JM. 145 bolnikov je imelo unilobarne, 136 pa bilobarne metastaze. Povprečno je bilo 2,9 jetrnih metastaz, povprečna velikost metastaz pa je bila 4,3 cm. Pri 46 bolnikih je bilo obolenje prisotno tudi zunaj jeter. 131 bolnikov je pred jetrno operacijo prejemalo neoadjuvantno kemoterapijo. 16-krat je bila za povečanje preostanka jeter opravljena portalna embolizacija, 10-krat pa ligatura desne veje vene porte. Simultana resekcija jeter je bila narejena pri 41 bolnikih. Pri prvi operaciji je bila opravljena resekcija jeter pri 252 bolnikih. Pri 239 bolnikih je bila narejena samo resekcija jeter, pri 23 bolnikih pa je bila resekcija kombinirana še z radiofrekventno ablacijo JM (RFA). Od 239 resekcij JM brez dodatne RFA je bilo 198 (83 %) resekcij R0, 36 (15 %) R1, 5 (2 %) pa R2 resekcij. Pri 29 bolnikih je bila narejena samo RFA JM (20-krat odprta RFA, 9-krat perkutana RFA). Zaradi ponovitve obolenja smo operirali 73 bolnikov, pri katerih smo opravili 96 posegov (1 do 6 na bolnika). Upoštevajoč vse opravljene operacije (377) je bila skupna pooperacijska obolevnost 25,5 %, 30-dnevna umrljivost pa je bila 1,9 %. Pričakovano 5-letno preživetje pri bolnikih z R0 resekcijo JM in brez zunaj jetrnega obolenja je bilo 38,3 % (mediano preživetje: 43 mesecev). Zaključki: Resekcije jeter so varne (morbiditeta: 25,5 %; 30 mortaliteta: 1,9 pri R0 resekcijah), glede na pričakovano dolgoročno preživetje (5-letno 38,3 %, mediana 43 mesecev) pa trenutno predstavljajo najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov z metastazami KRR. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa in multimodalnega zdravljenja bolnikov z metastazami KRR ; slv - slovenski
Breast cancer is increasingly diagnosed in the early stages without regional nodal involvement. The aim of the present study was to determine the 5-year overall (OS) and breast cancer specific ...survival (BCSS) for patients with node-negative breast cancer treated at the University Medical Centre Maribor, and compare it with survival at the national level.
Medical records were searched for information on patients with lymph node-negative invasive breast cancer who received primary treatment at the University Medical Centre Maribor in the period 2000-2009. Information on all Slovenian node-negative breast cancer patients diagnosed in the same period was obtained from the Cancer Registry of Republic of Slovenia. Time trends in survival were assessed by comparing the periods 2000-2004 and 2005-2009.
The 5-year OS and BCSS of patients treated in Maribor in the period 2000-2009 were 92.3% (95% CI, 90.5%- 94.1%) and 96.4% (95% CI, 95.2%-97.6%), respectively, and did not differ from the corresponding OS and BCSS for Slovenian patients. Although the improvement in OS for patients from Maribor diagnosed in the period 2005-2009 compared to 2000-2004 did not reach statistical significance (HR 0.73; 95% CI, 0.51-1.05; p=0.086), BCSS significantly improved over the same time periods (HR 0.53; 95% CI, 0.30-0.94; p=0.028).
Survival of node-negative breast cancer patients treated at the University Medical Centre Maribor is comparable to survival of corresponding patients at the national level. The rising number of long-term breast cancer survivors places additional importance on survivorship care.
PDF
