Prenova, ki se jo v zadnjih letih v Sloveniji poskuša predstaviti kot pomembno novost v urejanju mest, je v resnici zamolčana in podcenjevana oblika urbanistične metodologije, ki jo v razvitem delu ...sveta uporabljajo že vsaj štiri desetletja. Pri nas je bila ponujena že v začetku 70. let, vendar je bila vse do danes formalno in »strokovno« preprečevana kot nekaj, kar naj bi bilo namenjeno le ozko določenim enotam spomeniško zaščitenih spomenikov. V prispevku so opisani prenova stavbne dediščine v Sloveniji in merila za prenovo grajenega prostora ter predstavljene metodološke osnove in kriteriji za ugotavljanje primernosti prenove, ki jih je mogoče vgraditi v slovensko urbanistični in arhitekturno prakso.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Župnišče na fotografiji, v katerem je dr. Ivanocy bival v letih 1889 – 1913, je bilo zgrajeno v letih 1854/55. Imelo je 3 prostorne ...sobe za župnika z velikimi svetlimi okni in visokim zgornjim prostorom, kuhinjo, shrambo in dve precej veliki kleti. Za služabnike sta bili namenjeni dve sobi.Leta 1889 je bila preurejena kuhinja, dozidana majhna veranda, vrata in okna so bila bodisi zamenjena bodisi pobarvana, kupljene so bile nove peči in ključavnice. Te stroške prenove in preureditve je skorajda v celoti kril patron Geza Szápary.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Problem varstva dediščine se začenja že z njeno opredelitvijo. Vse bolj se uveljavljajo pogledi, ki razširjajo dosedanja pojmovanja dediščine. Njen pravi pomen pa vsakokrat znova izoblikujemo šele z ...njenim vrednotenjem. Sestavni del varstva dediščine so konservatorski posegi. V strokovnem komuniciranju je pomembno, da znamo pojme s področja arhitekturnega konservatorstva medsebojno ločevati, še posebej v razmerju do splošnejših in pogosto rabljenih (obnove, prenove). Iz zgodovine varstva je mogoče razbrati tri osnovne koncepte do (arhitekturne) dediščine. Ti so v sodobnosti vse bolj predmet mednarodnih dokumentov in mednarodnih organizacij, ki v času globalizacije usmerjajo upravljanje z dediščino sveta. Kot temeljna doktrina upravljanja in varstva se še vedno uveljavlja in razvija tako imenovano »integralno varstvo« dediščine.
Programska kurikularna komisija, ki bo pripravljala spremembe veljavnih izobraževalnih programov za odrasle za učenje angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine, je izvedla anketiranje med ...učitelji teh programov. Na ta način je komisija želela izvedeti, kaj učitelji menijo o vpisnih pogojih in predvideni ciljni skupini, kako ocenjujejo opredeljene standarde znanja, kako vrednotijo vsebino, kakšni se jim zdijo kriteriji za vrednotenje znanja, kako program organizacijsko izvajajo v različnih ustanovah, kaj menijo o trajanju programa, pogojih za izvedbo programa ipd. Rezultati kažejo, da učitelji obstoječe programe ocenjujejo kot razmeroma dobre. Ta ocena velja predvsem za vsebino, trajanje, pogoje za izvajanje programa, opozorili pa so tudi na slabosti programov, ki pa se nanašajo predvsem na ne dovolj natančno določene standarde znanja in s tem povezane kriterije za ocenjevanje uspešnosti udeležencev. To je tudi razlog za ugotovitev, ki jo lahko povzamemo iz različnih izjav anketirancev, da namreč potrdila, ki jih izdajajo različne ustanove, izvajalke tega programa, ne zagotavljajo vedno približno enakega standarda znanja. Druga, prav tako ne preveč razveseljiva ugotovitev pa je, da (pre)več učiteljev sploh ne pozna izobraževalni program, po katerem naj bi učili.
Avtorica v pričujočem prispevku predstavlja reformo francoskega srednjega šolstva in jo skuša primerjati s prenovo šolstva v Sloveniji. Ugotavlja, da so francoski šolski reformisti uvideli, da morajo ...dati prednost ciljem, in ne predmetom, zato so v programski prenovi upoštevali predvsem koherentne povezave med predmeti. Meni, da je bistveno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti ob programski prenovi slovenskega šolstva predvsem, kaj storiti, da bodo mladi ljudje iz šol prihajali sposobnejši za življenje v drugačnosti, da bodo bolj samostojni in neodvisni ter pripravljeni na vsakokratne spremembe.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Korten, rjaveče železo, zunaj naših meja dostikrat že uporabljan material za fasadne obloge, je v Kranju povzročil med prebivalstvom ...pravi val razburjenja. Padale so opazke, da imamo v Kranju na eni strani ceste železarno, na drugi pa opekarno (hotel Creina)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Projekt prenove Ladywooda Holyoak, Joe
Urbani izziv,
1995, Letnik:
28-29, Številka:
28-29
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V obdobju 1955–1975 je bil izveden program doktrinarne prenove in ponovnega načrtovanja središč v britanskih mest. Malo je zgodovinskih obdobij ali krajev kjer je bila prenova tako nenadna in ...katakozmična kot pri teh primerih. Tukajšnji prispevek obravnava enega od primerov tega procesa, to je Ladywood v centralnem območju Birminghama.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Trgovina Delikatesa ob prenovljeni Celovški cesti v križišču z Gasilsko ulico. Prenova Celovške ceste je potekala leta 1964. - All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Nadžupnik in dekan Jože Horvat (1942-2009) je v Laškem deloval preko 40 let. Ljudje so ga poznali po njegovi izredni zavzetosti za ...obnavljanje laške nadžupnijske cerkve sv. Martina, župnišča in podružnic. Bogata fototeka je polna dokumentarnih posnetkov stanja pred restavriranji in po njih.O življenju in delu Jožefa HorvataJožef Horvat je bil rojen 12. januarja 1942 v Mali Polani in krščen v župniji Velika Polana. Odločil se je za duhovniški poklic in je 29. junija 1968 v mariborski stolnici prejel mašniško posvečenje. Eno leto je bil duhovni pomočnik v župniji Sv. Jakob v Slovenskih goricah, nato pa je štirideset let, do svoje smrti, deloval v Laškem (1969-2009). Najprej je bil osem let kaplan (1969-1977), nato šest let nadžupnijski upravitelj (1977-1983) in nato nadžupnik. Vmes je soupravljal župniji Sv. Lenart nad Laškim (1985-1988) in Sv. Jedrt nad Laškim (1997-1999). Bil je tudi dekan laške dekanije od leta 1982. Zavzeto in uspešno je deloval na duhovnem polju, ravno tako pa je s prizadevnostjo skrbel za obnovo in vzdrževanje cerkvenih stavb. Umrl je 23. 3. 2009 v Laškem.Jože Horvat je imel brata Danija, ki živi z družino na njihovem domu ter tri sestre, ki pa so že vse pokojne. Skupina laških prijateljev družine Horvatovih se vsako leto udeleži trgatve v njihovem vinogradu. Od leta 2010 pa v dneh blizu obletnice smrti Župnija Laško organizira romanje s sveto mašo na Horvatov grob v Veliki Polani.Prispevali: Barbara Penič (fotografija) in Justina Škorja (besedilo)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V času klasicistične prenove gradu po letu 1825 je družina Savinšek, v lasti katere je bil grad med leti 1792 in 1899, grajski ...prostor od mestnega ločila z zidom in zidano portalno partijo, pot do grajskega vhoda pa ogradila z visoko leseno ograjo.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
