Izgubljeni sveženj (2002) Rudija Šelige je roman o malem jazu in o velikem Jazu ali utopijah, ideologijah, ki obljubljajo spremeniti človeka in družbo. Junak romana Tomaž Lakner živi vlogo malega ...jaza, ki se tudi v dvajsetem stoletju godi v duhu biblijskega etičnega obrazca "Svet kot celota je razvidno razdeljen na Dobor in Zlo". Tako je radeljen tudi človek / mali jaz, pravi Epilog romana, ki bi mogel biti tudi njegov Prolog ali teološko-filozofski uvod. Pravi namreč, da je Dobro/luč ustvaril Bog, Zlo pa je delo demonov. - Glavna oseba romana Nokturno za Primorsko (2004) je slovenski narodnozavedni duhovnik Florijan Burnik. Duhovnikuje na Primorskem v letih fašističnega raznarodovanja, nemške zasedbe in partizanskega odpora. Upira se soglasju Cerkve za poitalijančenje Slovencev, močno je zadržan tudi do nosilcev Osvobodilne fronte, in do izvajalcev osvobodilnega boja. Odkloni vabilo na zbor odposlancev slovenskega naoda, ker noče biti politik, šel bi le na cerkveni "svetostni" zbor.
Aristofanovo gledališče Andreja Inkret
Keria: Studia Latina et Graeca,
07/2002, Letnik:
4, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Aristofan je svoje komedije ustvarjal z mislijo na konkretno gledališko uprizoritev. Obenem lahko o njegovih delih govorimo kot o primerih "metateatra", saj v njih pogosto zasledimo namige na ...gledališče kot tako, torej na igralce, gledališke konvencije idr. Za razumevanje Aristofanovih komedij se zdi pomembno, da se nekatere izmed gledaliških konvencij Aristofanovega časa razlikujejo od tistih, ki veljajo v modernem gledališču; med slednjimi se za eno najpomembnejših izkaže tista, po kateri so vse vloge ene komedije odigrali zgolj trije oziroma štirje igralci.
Razprava se loteva analize znane Prešernove balade Ribič s primerjalnega stališča, tako da v primerjavi s pesniškimi teksti evropske predromantike in romantike (Goethe, Heine, Puškin), ki oblikujejo ...isti motiv, poskuša določiti vzročne zveze, podobnosti in razlike, ki povezujejo tekst z evropsko romantično poezijo. Po tej poti prihaja do spoznanja nekaterih potez, ki so značilne za duhovno-zgodovinski in literarno-estetski ustroj Prešernovega pesniškega sveta ne le v Ribiču, ampak verjetno tudi v drugih delih