Razprava predstavi prikazovanja in pojmovanja reformacije in protestantizma od konca 18. do začetka šestdesetih let 19. stoletja. Protestantizem je v Habsburški monarhiji doživel nov razvoj predvsem ...po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II. leta 1781, ko so ponovno oživele slovenske protestantske fare v Prekmurju in edina slovenska kriptoprotestantska skupnost v Zagoričah na Koroškem. Novo prelomnico je prineslo leto 1848, ko je v Avstrijskem cesarstvu pojem enakopravnosti zajel jezike in tudi veroizpovedi. Za slovenski prostor je za ta čas značilen strpen odnos med katoličani in protestanti na kulturnem ter nacionalnem področju. Slomškovo gledanje na kulturni pomen slovenskih protestantov pa tudi še trajajoča nemška jezikovna tolerantnost sta omogočala strpno sožitje. Podrobneje je predstavljena knjiga o Primožu Trubarju avtorja Wilhelma Sillema, ki je izšla leta 1861 in doslej v zgodovinopisju in biografijah Primoža Trubarja (z izjemo Jožeta Rajhmana) ni bila zapažena in upoštevana.
Javni spomeniki predstavljajo odsev našega kolektivnega spomina in odnosa do preteklosti ter s svojo likovno podobo in sporočilnostjo pomembno sooblikujejo sodobni javni prostor. Območje Velikih Lašč ...z okolico, ki je sicer pretežno ruralno, zaradi pomembnega prispevka k razvoju in uveljavljanju slovenskega jezika prek Primoža Trubarja, Frana Levstika, Josipa Stritarja in Jožeta Javorška, premore nekaj kvalitetnih javnih spomenikov, ki so od druge polovice 19. stoletja do danes zaznamovali pomembnejše obletnice, povezane z domačimi literati. Sedemdeseta obletnica postavitve spomenika Primožu Trubarju na njegovi rodni Rašici ponuja priložnost za sistematični pregled in oris javnih spomenikov na Velikolaškem ter njihovo širše kontekstualiziranje v navezavi na lokalno okolje.
Razprava osvetljuje pojmovanje oz. razumevanje narodnega jezika nemškega reformatorja Martina Luthra in najpomembnejšega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja. Oba utrjujeta biblično besedilo v ...novodobnih evropskih jezikih: Luther v novi visoki nemščini, Trubar v slovenskem jeziku, ki se do njegovih tiskanih besedil poprej ni pojavljal v knjigah. Oba avtorja sta izdelala vsak svoj jezikovni program, ki ju je mogoče vzporejati ter iz njiju prepoznati jezikovni nazor obeh protestantov, ki temelji na spoznanju, da se je Bog poslužil jezikov, ko je hotel, da se evangelij širi med vse ljudi. Zato vsak na svoj način utemeljujeta rabo maternega jezika kot sredstva, po katerem se uteleša Božji Duh.
In 1908, the Slovenes celebrated three anniversaries: the 400th anniversary of the Lutheran preacher and founder of the Slovenian language and literature Primož Trubar, the centenary of the ...outstanding Slovenian national leader Janez Bleiweis, and the 60th anniversary of the reign of Emperor and King Francis Joseph I. Comparative analysis of the attitude of the Slovenes to these three jubilees shows not only the level of development of their national consciousness with its distinguishing features but also the specific manner of modelling their historical memory by their national leaders. The perception of Trubar’s personality was ambiguous; it reflected the conflicts between Liberals and Catholics as well as those between Slovenes and Germans. Bleiweis, despite all his merits, became a
figure of minor political and symbolic significance. The celebration of the Emperor’s anniversary, also designed to achieve national goals, revealed the peculiarities
of the Slovenes’ intellectual horizons: they identified the concept of the “broader
homeland” with the Empire and sought to transform it from German to Slavic.
Poglavitni tekstni proces, ki je botroval nastanku opusa Primoža Trubarja, in tako slovenske književnosti, je bilo prevajanje. Razprava prinaša analizo treh prevajalskih paradigem, ki so evropsko ...učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta translatio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v slovenskem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpostavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slovenska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prakse Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovorih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transformacijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Prispevek kot drugi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1576 do 1603. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti.
Prispevek kot prvi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1550 do 1575. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti. Temeljni namen prispevka je vzpodbuditi nadaljnje evidentiranje izvodov že znanih del, morda pa tudi odkritje kakega od treh zaenkrat izgubljenih del slovenskih protestantskih piscev.
This article uses three databases to describe quantitative features of works by sixteenth-century Slovenian Protestant writers that may have a major impact on studies of sixteenth-century standard ...Slovenian: the number of characters in an individual book, the number of different words (potential headwords) in an individual book, and the number of new words a book introduces. A comparison of the ratios between these data provides an objective perspective on the formation of sixteenth-century standard Slovenian, drawing attention to facts that have to date been insufficiently observed.
PDF
