Imunski sistem je ključen pri nadzoru nastanka in rasti malignih celic. Z imunoterapijo z zaviralci imunskih kontrolnih točk je imunski sistem postal eden pomembnejših tarč onkološkega zdravljenja. ...Sorazmerno visok delež onkoloških bolnikov na to zdravljenje še vedno ne odgovori. Črevesna mikrobiota bi glede na zadnja spoznanja lahko postala način premagovanja odpornosti na imunoterapijo. Možni načini modulacije mikrobiote so prehranska strategija, probiotiki in fekalna transplantacija mikrobiote. Ovire pri raziskovanju mikrobiote in njene uporabe pri zdravljenju z zaviralci imunskih kontrolnih točk so zaenkrat nestandardizirani pristopi k analizi mikrobiote, geografske razlike v mikrobioti, vpliv kulture ter načina življenja itd. V teku so številne predklinične in klinične raziskave, nekatere že z obetavnimi rezultati. Z obdelavo mikrobiote bi bila lahko obravnava onkoloških bolnikov še bolj personalizirana in holistična.
Modern approaches to management of medical conditions are based on a holistic view, taking into account bidirectional connections between physical and mental health. The current pharmacologically ...focused model has so far provided modest benefits in addressing the burden of poor mental health. Convincing data suggest that diet quality and select nutrient-based supplements might influence a range of neurochemical modulatory activities, improving the management of mental disorders. Examples of these nutrient-based supplements include omega-3 fatty acids, S-adenosyl methionine, N-acetyl cysteine, zinc, B vitamins (including folic acid), and vitamin D. The traditional Mediterranean diet is considered to be the most beneficial diet in our region. Based on the results of preclinical studies, we are increasingly aware of the role of intestinal microbiota in the pathogenesis and potential treatment of mental disorders. Bidirectional signalling between the brain and the gut microbiome involving vagal neurocrine and endocrine signalling mechanisms influences mental and physical wellbeing. These findings suggest that using prebiotics, probiotics or in the strict sense psychobiotics, as well as incorporating fermented foods in the diet, could have a potential role in the management of mental disorders. As of now, we lack sufficient evidence to implement recommendations for dietary supplements in treatment guidelines, however, this might change in light of emerging data from contemporary research studies, at least for certain indications.
The composition of the human gut microbiota, which can also be regulated by the consumption of probiotics, has a significant impact on host health. The main source of probiotics can be foods such as ...fermented foods, yogurts, fermented drinks and/or probiotic supplements. While parents play a critical role in ensuring the well-being of their children, this cross-sectional study is focused on parents' perspectives regarding the use of probiotics in the preschool period.
The self-administered online survey consisted of 24 questions arranged across two thematic sections. The final data analysis included 102 parents (96% F; 4% M), aged between 22 and 47. Their children were aged up to 6 years.
The majority (52%) of the parents were familiar with the term 'probiotics' and 86.3% were including probiotics in their children's diet at the time of the survey. The main source was probiotic food (36.3%), of which yoghurt was the most commonly consumed (87.2%). The inclusion of probiotic supplements in a child's diet was positively correlated with parents' consumption and level of knowledge about the term 'probiotics'. Digestive tract-related disorders were the most frequently reported motive for the initial introduction of probiotics into children's diet.
Based on our study results, parents are familiar with probiotics and include them in their children's diet. However, an attempt should be made to close the gaps in parents' knowledge that our research identified. Further studies are needed to determine the recommended amount of probiotic foods, as well as strategies to educate parents about the benefits of including probiotic foods in their children's diet.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v ustreznem številu, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Njihovi učinki so praviloma povezani z vzpostavitvijo ugodnega mikrobnega ravnovesja v ...prebavilih gostitelja ter uravnavanjem njegovega imunskega odziva. Pri domačih živalih so ključni učinki probiotikov povezani z izboljšano učinkovitostjo prireje. Poleg ugodnega vpliva na zdravstveno stanje (predvsem mladih) živali, slednje obsega tudi izboljšano konverzijo krme, povečano hitrost rasti in nekatere druge. Probiotični krmni dodatki registrirani v EU vsebujejo predvsem Gram-pozitivne bakterije iz rodov Bacillus, Enterococcus, Lactobacillus, Pediococcus, Streptococcus ter kvasovke Saccharomyces cerevisiae in Kluyveromyces sp. Medtem, ko je večina omenjenih mikroorganizmov načeloma varnih, imajo nekateri lastnosti, ki so lahko škodljive tako za živali, kot tudi za ljudi. Tak primer so enterokoki, pri katerih pogosto opažajo zapise za prenosljive determinante odpornosti proti antibiotikom. Slednji tako predstavljajo potencialno nevarnost za širjenje odpornosti v patogenih mikrobnih populacijah ljudi in živali. Hiter napredek na področju sintetične in sistemske biologije združen s podporo bioinformatike in novimi orodji genskega inženirstva v prihodnosti obeta skoraj neskončne možnosti za pripravo probiotičnih sevov s poljubnimi lastnostmi, vendar pa bodo le-ti lahko prestopili meje laboratorijev šele ob ustrezni spremembi zakonodaje in javnega mnenja.
V prehrani živali se uporablja širok spekter probiotičnih mikroorganizmov, ki pripadajo mlečnokislinskim bakterijam, kvasovkam ali rodu Bacillus. V raziskavi smo ugotavljali število mikroorganizmov ...oziroma njihovih spor v različnih krmnih mešanicah in premiksih, ki so vsebovali komercialne probiotične pripravke Bioplus 2b, Vebac ali Biosaf. Pri bakterijskih sevih Bacillus subtilis in Bacillus licheniformis, ki smo ju osamili iz pripravka Bioplus 2b, smo ugotavljali občutljivost za antibiotike, protimikrobno aktivnost ter sposobnost preživetja v simuliranem želodčnem in črevesnem soku. Ugotovili smo, da je bilo v vseh testiranih proizvodih število probiotičnih mikroorganizmov oziroma spor manjše od deklariranega. Razlika med deklariranim in ugotovljenim številom je bila največja pri proizvodih z dodatkom pripravkov Vebac in Biosaf. Izolata B. subtilis in B. licheniformis sta občutljiva za vse izbrane antibiotike razen metronidazola. Test preživetja je pokazal, da simulirana želodčni oz. črevesni sok nimata večjega vpliva na preživetje spor, vegetativne celice obeh sevov Bacillus pa so zelo občutljive za nizke vrednosti pH in žolčne soli. B. licheniformis je inhibiral rast predvsem po Gramu pozitivnih bakterij, medtem ko je bil B. subtilis učinkovitejši proti po Gramu negativnim bakterijam.
Butirat je pomemben probiotski dejavnik, ki ugodno vpliva na delovanje in preživetje kolonocitov ter v debelem črevesu deluje tudi antikancerogeno. Pred kratkim je bila na osnovi 17 sevov, izoliranih ...iz vampa, opisana nova vrsta P. xylanivorans s tipskim sevom Mz5T. Sev Mz5T je na ksilanu ovsenih plev produciral butirat in laktat kot glavna produkta fermentacije in pri tem porabljal acetat. Produkcija butirata je močno narasla med logaritemsko fazo in se je še v pozni stacionarni fazi počasi povečevala. Na drugih ogljikovih hidratih (na brezovem in bukovem ksilanu, ksilozi, arabinozi in glukozi) je bila kinetika tvorbe butirata podobna. Največ butirata glede na laktat je nastajalo med zgodnjo logaritemsko fazo neodvisno od substrata. P. xylanivorans Mz5T bi torej lahko uporabili kot probiotik v prehrani živali tako za izboljšanje razgradnje ksilana kot tudi za povečano produkcijo butirata v debelem črevesu. Najbolje bi bilo uporabiti kulturo v zgodnji logaritemski fazi rasti, ki bi jo lahko namnožili na cenenem ogljikohidratnem viru.
Lactobacillus gasseri LF221 in K7 sta humana izolata, ki proizvajata bakteriocine s širokim spektrom protimikrobne aktivnosti, sta odporna proti nizkim pH vrednostim in žolču, preživita v prebavnem ...traktu miši in pujskov in s tem izpolnjujeta osnovne kriterije za probiotični sev. Proučevali smo možnost izdelave sira z dodatkom sevov LF221 ali K7 in njuno obstojnost med procesom zorenja sira. V raziskavi smo uporabili derivate Lactobacillus gasseri LF221(Rifr) in K7(Rifr) rezistentne proti rifampicinu (250 μg ml–1). V eksperimentalni sirarni smo izdelovali poltrdi sir iz 80 L mleka. Mleko za sir smo cepili samo z živimi celicami LF221(Rifr) ali K7(Rifr) (približno 107 ml–1 mleka za sir) ali pa v kombinaciji s startersko kulturo Streptococcus thermophilus TH-4. Startersko kulturo TH-4 smo uporabili za pospešitev acidifikacije med sirjenjem in stiskanjem sirov. Med šest tedenskim zorenjem smo tedensko aseptično jemali vzorce sira in v g sira ugotavljali število kolonijskih enot (KE) laktobacilov (Rogosa), streptokokov (Chalmer), koliformnih bakterij (VRB) in celic LF221(Rifr) in K7(Rifr) (MRS+rifampicin). Za potrditev sevov LF221 in K7 smo uporabili RAPD analizo in oligonukleotidni začetnik 5’ AGTCAGCCAC 3’. Oba humana izolata počasi rasteta v mleku in ju ne moremo uporabiti kot samostojni starterski kulturi. Z dodatkom starterske kulture TH-4 smo izdelali probiotični sir dobrih senzoričnih lastnosti. Humana izolata nista vplivala na število streptokokov v siru. Medtem, ko se je v kontrolnem siru brez dodanih probiotičnih bakterij število nestarterskih laktobacilov med zorenjem povečevalo, sta v siru z dodanimi probiotičnimi bakterijami prevladovala seva LF221(Rifr) in K7(Rifr). Kolonije, zrasle na MRS agarju z rifampicinom smo z RAPD analizo uspešno potrdili kot seva LF221 in K7. Na koncu 6-tedenskega zorenja so siri vsebovali približno 108 KE g–1 probiotičnih bakterij.
PDF
