Začetki načrtnega zbiranja trav in metuljnic segajo v 50 leta prejšnjega stoletja, ko so iz zbranega materiala kasneje požlahtnili prve slovenske sorte trav in metuljnic. V prispevku je poleg ...zgodovine prikazano sedanje delo genske banke krmnih rastlin in nekateri rezultati vrednotenja genskih virov v zadnjem desetletju. Za najprimernejši način zbiranja genskih virov so se pokazale večdnevne odprave, katerih cilj so lahko travniki ali kmetije, ki še pridelujejo lokalne populacije oziroma stare sorte kmetijskih rastlin. Trenutno v genski banki hranimo 761 vzorcev krmnih rastlin, od tega je 281 metuljnic, 352 trav, 73 travniških zeli in 55 krmnih poljščin. Večina krmnih rastlin je tujeprašnih, kar otežuje množenje vzorcev zaradi potrebe po prostorski izolaciji. Obnova starih vzorcev je in bo v prihodnje velik izziv tudi naše genske banke. Pri ocenjevanjih travniškega mačjega repa (Phleum pratense), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L.), plazeče detelje (Trifolium repens L.), navadne nokote (Lotus corniculatus L.) in navadne turške detelje (Onobrychis viciifolia Scop.) smo med posameznimi ekotipi ugotovili dokaj veliko morfološko raznolikost. Ekotipi se med seboj razlikujejo tudi po kemijski sestavi, krmni vrednosti in drugih agronomskih lastnostih.
Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju je zbiranje tujih rastlin postalo moda, ki je zajela evropske dvore ter posledično številne plemiče, intelektualce, vrtnarje in druge. Nove rastline so tako ...gojili v oblikovanih vrtovih, zbirali v herbarijih in navajali v katalogih ali jih dajali upodabljati. V tem času ni bilo pomembno le samo zbiranje rastlin, ampak tudi to, da so lastniki oz. zbiratelji pridobili botanično znanje, ki jim je omogočalo, da so te rastline pravilno uporabljali in predstavljali. Na Kranjskem bi tovrstno botanično zanimanje prepoznali pri baronu Jožefu Erbergu, baronih Zois, jezuitu Gabrielu Gruberju in mnogih drugih. Aktivnosti barona Erberga, kot jih lahko razberemo iz arhivskih virov (predvsem njegove ohranjene korespondence), so tako vključevale zbiranje rastlin, njihovo izmenjavo in nakup ter zanimanje za druge botanične novosti. Med kranjskimi ljubitelji rastlin so bile posebno priljubljene pelargonije, hortenzije in agave, ki so imele pomembno mesto v oblikovanih vrtovih, pogosto znotraj predela vrta, ki je bil namenjen neavtohtonim rastlinam. Zbiranje tujih rastlin pa seveda ni le domena obravnavanega časa in prostora, saj so ga poznali že v času starih civilizacij, kot sta bili npr. asirska in kitajska, ter v 16. in 17. stoletju, in sicer v okviru priljubljenih kabinetov kuriozitet. Ob primerjanju slednjih in botaničnih zbirk zgodnjega 19. stoletja lahko prepoznamo nekatere podobnosti (zbiranje redkih, predvsem eksotičnih rastlin ter zbiranje rastlin z namenom prikazati imperialno moč), vendar so družbene spremembe 18. in 19. stoletja vplivale na botanično zbiranje ter prinesle novosti in razlike. Razvoj botanike kot znanosti, uveljavljanje botaničnega ljubiteljstva, modne rastline, zanimanje za gospodarsko donosnost posesti, spremenjeno dojemanje narave in okolja ter drugih družbenih vrednot, kot sta bili družina in država – vse to je torej okoli leta 1800 vplivalo na priljubljenost zbiranja rastlin v evropskem prostoru oz. na Kranjskem. Tako lahko zbiranje rastlin v tem času posledično vidimo tudi kot zaton in preobrazbo nekdanjih naravoslovnih kabinetov kuriozitet.
Genska banka hmelja (Humulus lupulus L.) je del Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) že 60 let, medtem ko je bila genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin ustanovljena leta ...1976. Prva vključuje 16 sort hmelja (14 slovenskih in 2 nemški, pisani v Slovensko sortno listo) ter 59 divjih ženskih in 52 moških akcesij, ki so bile pridobljene na območju Slovenije, nekdanje Jugoslavije, Altaja in Kavkaza. Vzdržujejo se v trajnih nasadih, izbrane tudi v in vitro razmerah. Njihova dednina je uspešno vključena v naše najpomembnejše sorte hmelja. Danes je v genski banki 237 avtohtonih in pridobljenih akcesij zdravilnih in aromatičnih rastlin z območja Slovenije, bivše Jugoslavije in Evrope. Ves čas potekajo raziskave zlasti pri avtohtonih akcesijah vrst pravega kolmeža (Acorus calamus L.), navadne arnike (Arnica montana L.), navadne kumine (Carum carvi L.), zdravilne špajke (Valeriana officinalis L.) in žajblja (Salvia officinalis L.), kot tudi pri ostalih. Akcesije vzdržujemo v ex situ razmerah, izbrane vrste pa hranimo tudi v in vitro razmerah. Vse akcesije iz genske banke na IHPS so vpisane v EURISCO podatkovno bazo.
Selen in njegove zvrsti v okolju ŽNIDARČIČ, Dragan
Acta agriculturae slovenica,
03/2011, Letnik:
97, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Selen (Se) je esencialen element za ljudi in živali, za rastline pa njegova esencialnost še ni dokazana. Številne študije so tudi pokazale, da imajo nekatere organske oblike Se antikancerogeno ...delovanje proti določenim oblikam raka. Se je prisoten v tleh (naravno ali zaradi antropogenih vplivov) in pride v prehranjevalno verigo prek rastlin. Se se v okolju nahaja tako v anorganski kot v organski obliki, vključujoč selenoaminokisline in metilirane zvrsti. Sposobnost nekaterih rastlin, da akumulirajo in transformirajo anorganske oblike Se v bioaktivne organske oblike, pomembno vpliva na prehrano in s tem na človekovo zdravje. Esencialnost Se za rastline še ni bila dokazana, vendar so nekatere rastline sposobne absorbirati večje količine tega elementa. Nekatere rastline (vrste iz rodov Astragalus, Stanleya, Morinda in Neptunia) na eni strani lahko akumulirajo več tisoč miligramov Se kg-1 suhe snovi (Se akumulirajoče rastline), na drugi strani pa imamo rastline, ki vsebujejo manj kot 25 mg Se kg-1 suhe snovi (Se neakumulirajoče rastline). V tretjo skupino sodijo Se sekundarno akumulirajoče rastline iz rodov Aster, Atriplex, Castilleja …, ki dobro uspevajo na tleh, bogatih s Se, rastejo pa tudi, če je Se manj, in akumulirajo do 1.000 mg Se kg-1 suhe snovi. Rastline se pred visokimi koncentracijami Se branijo tako, da ohranjajo koncentracijo SeCys in SeMet v celicah, da povečujejo tvorbo nebeljakovinskih aminokislin, da izključijo SeCys iz beljakovin ali s pretvorbo Se v hlapne spojine.
Od 19. st. dalje se z intenzifikacijo živinoreje in vse večjih potreb po mesnih izdelkih za krmo živine uporabljajo predvsem rastline z velikim hektarskim donosom in hranljivostjo. Med njimi ...prevladuje silažna koruza, ki je zelo ranljiva za pomanjkanje vode ter vročinske valove, če se ti pojavijo v ključnih fenofazah. V članku z vidika kriterija rastlinske odpornosti na sušo in ekonomike pridelovanja iščemo možnosti uporabe drugih krmnih rastlin, predvsem krmnih žit in metuljnic, kot alternativo silažni koruzi.
The present paper describes the floristic composition and synecology of steppe-like dry grasslands occurring in a Natura 2000 site in North-Central Greece around the two karstic lakes of Vegoritida ...and Petron. In total, 245 releves of vascular plant species composition and abundance were sampled and subjected to cluster analysis and ordination analysis. Passive explanatory variables, including environmental parameters as well as indicator values, were used to support the ecological interpretation. Four plant communities were distinguished in the area, namely Artemisia campestris-Dasypyrum villosum, Chrysopogon gryllus-Bothriochloa ischaemum, Satureja montana-Artemisia alba and Stipa capillata-Koeleria macrantha. All communities were classified within the Festuco-Brometea class and the Astragalo-Potentilletalia order. Soil properties (soil reaction, moisture and nutrient content) and meso-climate factors (temperature variation along topographic gradients) were identified as the main factors determining the floristic differentiation among the four communities.
The dry grasslands harbor a number of species associated with steppic habitats. We discuss the relict character of the steppe-like vegetation.
V članku opisujemo floristično sestavo in sinekologijo stepi podobnih suhih travišč, ki se pojavljajo v Natura 2000 območju v severni centralni Grčiji okoli dveh kraških jezer Vegoritida in Petron. Vzorčili smo 245 vegetacijskih popisov in jih analizirali s klastrsko in ordinacijsko analizo. Rastišče smo interpretirali s pasivnimi pojasnjevalnimi spremenljivkami, kamor smo vključili okoljske spremenljivke in indikatorske vrednosti. Na raziskovanem območju smo ločili štiri rastlinske združbe: Artemisia campestris-Dasypyrum villosum, Chrysopogon gryllus-Bothriochloa ischaemum, Satureja montana-Artemisia alba in Stipa capillata-Koeleria macrantha. Vse združbe smo uvrstili v razred Festuco-Brometea in red Astragalo-Potentilletalia. Lastnosti tal (reakcija tal) in mezo klimatski dejavniki (spreminjanje temperature vzdolž topografskih gradientov) so glavni dejavniki, ki vplivajo na floristične razlike med štirimi rastlinskimi združbami.
V suhih traviščih najdemo številne vrste stepskih habitatov. V članku razpravljamo o reliktnem značaju stepi podobne vegetacije.
V okviru genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BFUNI) poteka ohranjanje genskih virov in situ, ex situ in in vitro. Pri in situ ohranjanju je ...bistveno popisovanje gostote populacij na naravnih rastiščih zdravilnih rastlin, pri čemer lokacije označimo z geografskimi koordinatami in ovrednotimo z deskriptorji za kolekcioniranje, okoljskimi deskriptorji in vrstno specifičnimi deskriptorji. Metodologija vrednotenja naravnih populacij rastlinskih vrst in njihovih habitatov, osnovana na sistemu deskriptorjev, je harmonizirana v okviru držav članic programa ECPGR in SEEDNet. S pomočjo terenskih vzorčenj zdravilnih in aromatičnih rastlin ter obdelave zbranih podatkov s pomočjo informacijskega sistema MEDPLANT bo mogoče prikazati biodiverziteto med preučevanimi populacijami zdravilnih in aromatičnih rastlin, kar bo v pomoč končnim uporabnikom in eventuelno žlahtniteljem v prihodnosti. V okviru terenskega dela ocenjujemo pojavnost 10 izbranih rastlinskih vrst: skupina taksonov navadnega rmana (Achillea millefolium L. s. lat.), skupina taksonov pravega ranjaka (Anthyllis vulneraria L. s. lat.), navadna arnika (Arnica montana L.) – zavarovana (kategorija varovanja – C, O) in ranljiva vrsta (kategorija ogroženosti – V), pravi pelin (Artemisia absinthium L.), skupina taksonov rumenega svišča, košutnika (Gentiana lutea L. s. lat.) – zavarovana (kategorija varovanja – C) in ranljiva vrsta (kategorija ogroženosti – V) (Uradni list RS 82/02, 46/04; 49/04; 110/04), šentjanževka (Hypericum perforatum L. s. lat.), navadna dobra misel (Origanum vulgare L. s. lat.), razkrečena rutica (Ruta divaricata Ten.), žajbelj (Salvia officinalis L.) in kraški šetraj (Satureja montana L. s. lat.).
The aim of this study was to assess the influence of cultivar and growth phase on the antioxidant activity (AOA) changes in common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench), as well as the its ...distribution in different plant parts. During 4 growth phases (GP) (buds formation - I, beginning of flowering - II, full flowering - III, full maturity - IV) stems, leaves, flowers, seeds were collected sequentially from 6 buckwheat cultivars - ‘Pyra’, ‘Spacinska’, ‘Kasho’, ‘Jana C1’, ‘Hrusowska’, ‘Emka’. The highest values of AOA were measured in flowers (GP III) in ‘Jana C1’ (93.17%) and the lowest value in stems (GP I) in ‘Spacinska’ (46.09%). The highest increase of AOA was observed in GP IV in stems in ‘Pyra’. Differences were compared for statistical significance at the level P < 0.05.
Namen te raziskave je bil oceniti vpliv sorte in razvojnih faz navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench) na antioksidativno aktivnost različnih organov rastline. V štirih razvojnih fazah (GP; tvorba popkov-I, začetek cvetenja-II, polno cvetenje- III, polna zrelost-IV) smo vzorčili stebla, liste, cvetove in semena pri šestih sortah navadne ajde (‘Pyra’, ‘Spacinska’, ‘Kasho’, ‘Jana C1’, ‘Hrusowska’, ‘Emka’). Največja antioksidativna aktivnost (AOA) je bila izmerjena v cvetovih pri sorti ‘Jana C1’ (GP III, 93.17 %) in najmanjša v steblih pri sorti ‘Spacinska’ (GP I; 6.09%). Največje povečanje AOA je bilo izmerjeno v steblih pri sorti ‘Pyra’ v razvojni fazi GP IV. Statično ovrednotenje razlik je bilo opravljeno na ravni P < 0.05.
PDF
