Slovenije nikakor ne uvrščamo med pomembne kmetijske države. A vseeno v zadnjem času vedno pogosteje slišimo o čim večji samooskrbi in samozadostnosti, še posebej v povezavi z negativnimi trendi, od ...klimatskih sprememb, višanja cene fosilnih goriv in neobrzdanih potrebah po gradbenih površinah. Vsi, tudi geografi, imamo pogosto težave s prepoznavanjem prsti na terenu samem. V prispevku bomo skušali na preprost način prikazati metodo določevanja tipov prsti slovenske klasifikacije, osvetliti vprašanja, katere in kje so tiste naravne prsti, ki sodijo med najpomembnejše za pridelavo hrane in lokalno samooskrbo ter zahtevajo največjo stopnjo varovanja, kje so omejitve pri ostalih naravnih tipih in kako s pomočjo t.i. indikatorskih rastlin neposredno v pokrajini ugotavljamo nekatere najpomembnejše lastnosti prsti.
Sampling of thrips species and their host plants were carried out from 1993 to 1996 on 111 localities in Croatia. Samples of thrips were taken from 235 different plant species. 33 thrips species from ...suborder Terebrantia and 14 thrips species from suborder Tubulifera were found in research. The most abundant species were onion thrips (Thrips tabaci) and flower thrips (Frankliniella intonsa), which were found on host plants from 30 and 29 botanical families, respectively. Six new species for Croatia was recorded: Aeolothrips melaleucus, Oxythrips bicolor, Stenothrips graminum, Thrips linarius, Liothrips vaneeckei, and Poecilothrips albopictus.
V obdobju 1993-1996 smo na 111 lokacijah na Hrvaškem vzročili resarje (Thysanoptera) na različnih vrstah gostiteljskih rastlin. Vzorce resarjev smo nabrali na 235 vrstah rastlin. 33 vrst resarjev, najdenih v raziskavi, je pripadalo podredu Terebrantia, 14 vrst pa podredu Tubulifera. Najbolj razširjeni vrsti sta bili tobakov resar (Thrips tabaci), ki smo ga našli na rastlinskih vrstah iz 30 botaničnih družin, in resar Frankliniella intonsa, ki je bil ugotovljen na gostiteljskih rastlinah iz 29 botaničnih družin. V raziskavi smo potrdili razširjenost 6 vrst resarjev, ki na Hrvaškem dotlej še niso bile najdene: Aeolothrips melaleucus, Oxythrips bicolor, Stenothrips graminum, Thrips linarius, Liothrips vaneeckei in Poecilothrips albopictus.
In May 2011 we noticed high number of Podagrica fuscicornis adults on the leaves of common marshmallow (Althaea officinalis) grown on Laboratory Field of Biotechnical Faculty in Ljubljana. In ...Slovenia, this beetle was already recorded earlier but it did not caused any damage on common marshmallow (Althaea officinalis). Due to the feeding of beetles on leaves, 1 to 2 mm large holes appear. By expecting climate changes, already known bionomics of some related species and giving more emphasis on herb production in the future, Chrysomelid P. fuscicornis might represent medium sized biological factor in producing common marshmallow.
V maju 2011 smo na listih navadnega sleza (Althaea officinalis) na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani ugotovili večje število odraslih osebkov bolhača Podagrica fuscicornis. Vrsta je bila v Sloveniji že prej zastopana, a ni bila škodljiva pri pridelovanju navadnega sleza (Althaea officinalis). Na listih rastlin se kot posledica hranjenja hroščev pojavijo 1-2 mm velike luknjice. Ob pričakovanih podnebnih spremembah, znani bionomiji nekaterih sorodnih vrst in večjem pomenu pridelave zelišč v Sloveniji bi lahko vrsta P. fuscicornis v prihodnosti bila srednje pomemben biotični dejavnik pri pridelavi navadnega sleza.
Among free living animals in Slovenia, wild boar (Sus scrofa) damages agricultural land by rooting and primarily by directly feeding on open fields. In some areas of Slovenia this large wildlife ...animal causes more than 50% of all estimated damage to cultivated plants grown on arable and forage fields. Many techniques for controlling wild boar and preventing damage are known, but none of them is optimal. In a trial for preventing wild boar ingress into maize fields different designs of electric fence system were used. The trial in which we used an electric fence to prevent wild boar from entering a maize field was erected in the area of Šmihel near Postojna (Slovenia). We decided to erect the electric fence at the end of July, after the fertilization of the maize. The following designs of electric fence systems were used: 1) a plastic post with a polywire and two polytapes with spacings of 15, 15, and 30 cm between them; 2) a plastic post with polywire and a polytape with spacings 25 and 25 cm between them; 3) a steal post as a wire offset in an inverted L shape on which three screws on rod insulators were fixed at a height of 15, 30, and 55 cm from the ground. A polytape at a height of 30 cm acted as depth and it was a so-called three-dimensional design of electric fence. No breaks through fencing were observed until the harvesting time of the maize for silage, although boar tracks on the outside of the fenced field were observed. Damage to arable fields in the vicinity of the protected field was also recorded.
Divji prašič (Sus scrofa) je v Sloveniji pomembna prostoživeča vrsta. Škodo povzroča na kmetijskih zemljiščih, in sicer z ritjem in neposrednim hranjenjem. Na nekaterih območjih Slovenije predstavlja škoda po divjem prašiču več kot 50 % vse s strani kmetov prijavljene škode. Ta je vezana tako na gojene kot samonikle rastline, namenjene za živež ali živalsko krmo. Za preprečevanje škode po divjem prašiču na poljščinah je znanih več načinov; ti pogosto niso dovolj učinkoviti, so predragi ali moteči pri oskrbi poljščin. Za preprečevanje vdora divjega prašiča na koruzno njivo smo v našem poskusu uporabili začasno elektroograjo. Na območju Šmihela pri Postojni je bil izveden poskus varovanja posevka (silažne) koruze pred divjim prašičem od konca julija (zadnje dognojevanje) do spravila pridelka. Uporabljene so bile naslednje tri postavitve začasne elektroograje: 1) plastični količek z elektrovrvico in dvema elektrotrakoma z razmiki 15,15 in 30 cm, 2) plastični količek z elektrovrvico in elektrotrakom z razmikoma 25 in 25 cm, in 3) železni količek v obliki distančnika (številke 7) in višino vrvice/trakov 15, 30 in 55 cm. Elektrotrak pri slednji postavitvi je na višini 30 cm deloval kot globina oziroma tretja dimenzija. Med poskusom vse do spravila pridelka ni prišlo do vdora divjih prašičev na ograjeni del zemljišča. Na zunanji strani ograje so bile opazne sledi divjega prašiča. Škoda zaradi preučevanega škodljivca je bila ugotovljena na sosednjih njivah, ki niso bile varovane.
UV-B sevanje vpliva na strukturo in anatomijo lista, fotosintezna barvila, UV-B absorbirajoče snovi, fotosintezo, rast, razvoj in produkcijo. V naravi so rastline izpostavljene tudi drugim okoljskim ...dejavnikom, ki imajo na rastline skupaj z UV-B sevanjem sinergističen ali antagonističen vpliv. Večina raziskav o vplivu UV-B sevanja je bila kratkotrajnih, narejenih v nadzorovanih razmerah v laboratorijih, rastlinjakih in rastnih komorah, kjer je bilo UV-B sevanje zelo močno, UV-A sevanje in PAR pa prešibko. Rastline so bolj občutljive na UV sevanje, če je vidna svetloba (PAR) zmanjšana. Klimatske spremembe bodo vplivale na produktivnost kulturnih rastlin, ki so zaradi procesov žlahtnjenja mnogokrat še občutljivejše na spremembe v okolju.
Microgreens from common and tartary buckwheat genotypes were evaluated for total flavonoid content (rutin, quercetine and kaempferol separately), bound phenolic acids content, carotenoids and ...α-tocopherol content and antioxidant activity. The results have shown that in common and tartary buckwheat microgreens antioxidant activity was found. High level of flavonoids, carotenoids, and α-tocopherol was detected as well. Higher amount of flavonoids was found out in tartary buckwheat microgreens. No significant differences were detected between common and tartary buckwheat microgreens in content of phenolic acids. Microgreens of both common and tartary buckwheat represent potential nutritional sources for alternative vegetable in the Czech Republic.
Vsebnost celokupnih flavonoidov (posebej rutina, kvercetina in kempferola), vezanih fenolnih kislin, karotenoidov, α-tokoferola in antioksidantna aktivnost so bili raziskani pri mladih rastlinah navadne in tatarske ajde. Ugotovljena je antioksidativna aktivnost izvlečkov mladih rastlin navadne in tatarske ajde ter visoka vsebnost flavonoidov, karotenoidov in α-tokoferola. Posebej visoka vsebnost flavonoidov je bila ugotovljena pri tatarski ajdi, medtem ko glede na vsebnost fenolnih snovi ni bilo razlike med mladimi rastlinami navadne in tatarske ajde. Mlade rastline tako navadne kot tatarske ajde so možen alternativni vir zelenjave v Češki republiki
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Koper: školjke datlji, študenti portoroške Fakultete za turizem so vključeni v projekt varstva narave »Morski ...datlji, ne hvala«, morski datlji, kuhinjska priprava datljev, izjave Tina TRAMPUŽ, Zavod RS za varstvo narave, izjava dr. Aleš GAČNIK, Fakulteta za turizem, izjava Mart ŠETINC, študent – koordinator študentskih raziskav, školjka datelj.- Original language summary:
Koper: projekt Zavoda za varstvo narave z naslovom »Morski datlji, ne hvala«. Na terenu so na primeru teh zaščitenih morskih školjk ugotavljali ali si Slovenci sploh želimo t.i. zelenega turizma.- Koper: The Institute of the Republic of Slovenia for Nature project entitled 'Date Shells? No, Thanks.' Its team made a case-study involving these protected sea shells to find out whether Slovenes want so-called "green tourism" at all.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Na podlagi literature ter uradnih sortnih list bivše Jugoslavije in samostojne Slovenije je narejen celoten pregled vzgojenih slovenskih sort kmetijskih rastlin. Nekatere sorte kmetijskih rastlin ...niso bile vpisane v uradne sortne liste, a so bile kljub temu nekaj časa v proizvodnji oz. na trgu (jablane, oreh, mandljevec), nekatere pa so bile v sortni listi samo krajši čas. Največ slovenskih sort je bilo vzgojenih pri krompirju (17 sort) in hmelju (11) ter v zadnjem obdobju pri vinski trti (26). Slovenske sorte imamo tudi pri nekaterih poljščinah, travah in deteljah, vrtninah, predvsem fižolu (8), radiču (4) in motovilcu (3) ter pri nekaterih sadnih vrstah. Glede na obsežno gensko banko nekaterih kmetijskih rastlin obstajajo velike možnosti za intenzivnejše žlahtnjenje slovenskih sort.
Prikazane so značilnosti celične delitve (mitoze) in njihovih faz. Mitozi sledi precej daljša interfaza ali obdobje med dvema delitvama. Po končani delitvi jedra (kariokineza) nastopi še delitev ...citoplazme (citokineza). Izmenjavo mitoze in interfaze imenujemo celični cikel. Čeprav je bila mitoza odkrita pred več kot sto leti so procesi mitoze, njej sledeče interfaze in predvsem regulacija celičnega cikla še do danes precej nejasni. Predstavljeni so osnovni mehanizmi regulacije celičnega cikla. V evkariontskih organizmih celični cikel regulirajo beljakovinske kinaze. Kompleks kinaz (CDKs) in ciklina se imenuje MPF (mitozni promocijski faktor), ki sproži delitve. Predstavljene so motnje regulacijskega mehanizma celičnega cikla. Celični cikel je skrbno nadzorovan. Usklajenost dogajanj, kot so celična rast, podvojevanje DNK in razporejanje podvojenih kromosomov, zagotavlja celično potomstvo in nespremenjen genom. Napake v regulaciji celičnega cikla vodijo v nenormalno delitev in lahko tudi v nastanek rakastih celic, zato je regulacija delovanja celičnega cikla predmet intenzivnih raziskav.
Rastline so stalno ali občasno izpostavljene stresu. Eden od odgovorov na stresne razmere je tudi povečana potreba po energiji. Sposobnost premagovanja stresa pri vitalnih rastlinah je zato povezana ...z dihalnim potencialom (aktivnostjo ETS) določenega tkiva. Prekomeren stres lahko povzroči zmanjšanje vitalnosti tkiva in s tem tudi dihalnega potenciala. Meritve so pokazale, da so imele višji dihalni potencial rastline, ki so uspevale v manj ugodnih razmerah ter rastline v času intenzivne rasti. Značilna je bila tudi povezava med povečanim UV-B sevanjem in aktivnostjo ETS.
PDF
